Agrokorjev prevzem Mercatorja in strm padec cen mesa na evropskem trgu zaradi ruskega embarga na uvoz mesa iz EU in ZDA bosta očitno ponovno razdelila tudi karte v slovenski mesnopredelovalni industriji. Ta po dostopnih podatkih letno ustvari več kot 700 milijonov evrov prihodkov in zagotavlja več kot 5000 delovnih mest, vendar v to niso všteti zadruge, rejci in zasebne mesnice.
Med prvimi večjimi mesnopredelovalnimi skupinami, ki so občutile prihod Agrokorja in začetek zmanjševanja števila dobaviteljev v slovenskem trgovcu, naj bi bila Skupina Kras, ki je še nedolgo nazaj veljala za hišnega dobavitelja Mercatorja. Toda v zadnjem času naj bi Agrokorjev Pik Vrbovec že prevzel del proizvodnje izdelkov pod trgovsko blagovno znamko, ki jih je doslej proizvajal Kras. Na domačem trgu naj bi na drugi strani Krasu posle z Mercatorjem prevzemali predvsem Celjske mesnine, Panvita ter Meso Kamnik, vendar pa slednji le težko konkurira poplavi poceni svinjskega mesa.
»Letos nam bo prihodke uspelo povečati za okoli 20 odstotkov. Glede na to, da se poraba mesa in mesnih izdelkov ni zvišala, smo tržne deleže očitno odvzeli tako domačim kot tudi tujim proizvajalcem,« ocenjuje večinski lastnik in direktor Celjskih mesnin Izidor Krivec. Kot dodaja, jim je prodajo uspelo povečati tudi v Mercatorju, ki pa je bil še pred nekaj leti njihov četrti oziroma peti največji kupec, čeprav obvladuje tretjino slovenskega maloprodajnega trga.
Domača industrija z nekonkurenčnimi cenami
»Medtem ko konkurenčni trgovci izkoriščajo nizke cene tujih surovin, ki jih prodajajo po primerljivih maloprodajnih cenah ter s tem ustvarjajo visoko maržo, mi ostajamo zvesti svojim zavezam. Za našo redno ponudbo kljub nižji konkurenčnosti cen odkupujemo meso samo od slovenskih dobaviteljev ter tako pokrivamo razliko med nabavno ceno slovenskega in tujega mesa,« zatrjujejo v Mercatorju. V prvih enajstih mesecih letošnjega leta je tako pri mesu delež slovenskih proizvajalcev znašal 91,1 odstotka prodaje in naj bi se po Agrokorjevem prevzemu celo nekoliko povečal, trdijo v Mercatorju. Podobno je bilo tudi pri nabavi slovenskega sadja in zelenjave, kjer so odkup povečali za tretjino, vendar pa je zaradi nizke samooskrbe delež izdelkov slovenskih proizvajalcev pri sveži zelenjavi 56,6-odstoten, pri sadju pa zgolj 16,2-odstoten. Kot pravijo v Mercatorju, so od največjih 20 slovenskih živilskih dobaviteljev v prvih enajstih mesecih nabavili za šest odstotkov več izdelkov kot v enakem lanskem obdobju, v tretjem letošnjem četrtletju pa je bila rast še za dve odstotni točki višja.
»Z združitvijo Mercatorja in Konzuma se v slovenski prehrambni industriji začenja druga faza konsolidacije. Domača prehrambna podjetja se bodo morala povezati, saj se bomo le tako lahko kosali z večjimi trgovskimi verigami,« ocenjuje Krivec, ki kot eno izmed ključnih težav domače mesnopredelovalne industrije omenja zlasti premajhne proizvodne zmogljivosti. To namreč s seboj privede tudi višje stroške poslovanja, ki jih morajo podjetja vključiti v svoje cene.
V primerjavi s slovensko prehrambno industrijo pa so živilska podjetja iz Skupine Agrokor konec prevzema dočakala s premalo izkoriščenimi proizvodnimi zmogljivostmi in lahko brez večjih dodatnih vlaganj opazneje povečajo svojo proizvodnjo. To naj bi veljalo zlasti za Pik Vrbovec. Ta že sedaj letno ustvari skoraj 260 milijonov evrov prihodkov, kar je približno toliko kot Skupina Kras, Celjske mesnine, Panvita, Meso Kamnik in Loške mesnine skupaj. Bistveno manj uspešen pa je bil Pik Vrbovec v zadnjih letih pri izvozu svojih izdelkov. Zunaj Hrvaške namreč letno ustvari le dobro desetino oziroma okoli 30 milijonov evrov prihodkov, od tega v Sloveniji le 2,5 milijona evrov.
Hrvaška mesna naveza Todorić-Drk
Največja mesnopredelovalna skupina na območju nekdanje Jugoslavije je še vedno Skupina Perutnina Ptuj, ki pa jo utegneta že kmalu prehiteti obe največji hrvaški mesni skupini, torej Pik Vrbovec in Skupina Vindi oziroma njena hčerinska družba Koka (blagovna znamka Cekin). Slednja ima po navedbah na njihovi spletni strani okoli 70-odstotni tržni delež na hrvaškem trgu perutninskega mesa, njeni lanski prihodki pa so znašali 170 milijonov evrov. Pred leti je imel lastnik Vindija Dragutin Drk velike ambicije tudi v pridelavi svinjskega in govejega mesa. Toda po poročanju hrvaških medijev se je s Todorićem nato dogovoril o delitvi hrvaškega trga. Agrokor se je tako umaknil iz proizvodnje, klanja in predelave perutnine ter ta trg prepustil Vindiju, Drk pa naj bi se v zameno umaknil s trga govejega in svinjskega mesa.
