Naslednji dnevi bodo odločilni za usodo begunjskega Elana, nekoč enega od paradnih konjev slovenskega gospodarstva. V ponedeljek se namreč izteče rok, do katerega morata češki Sporten in ameriška družba Boba Ing uspešnega slovenskega poslovneža Roberta Antulovića oddati zavezujočo ponudbo za begunjsko družbo. Hkrati naj bi v začetku prihodnjega tedna tudi Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) na mizo dobila vrednotenje zavarovanj zunanjih cenilcev, od katerega bo odvisno, ali in v kakšni meri bo lahko slaba banka odpisala del svojih terjatev do Elana, torej uresničila enega od pogojev za prodajo družbe.
Namesto celotne družbe zgolj nakup zdravega jedra?
Toda uspešen zaključek prodajnih postopkov je vse prej kot gotov, saj se kupci zavedajo šibke pogajalske moči lastnikov. Ti morajo zaradi neugodne odločitve evropske komisije za Elan v čim krajšem času najti novega lastnika, saj bo družba drugače končala v stečaju. Prav na možnost, da bi se do zdravega dela podjetja dokopali prek stečaja, naj bi računali Čehi. Po tem scenariju Elanu ne bi bilo treba vrniti nedovoljene državne pomoči oziroma bi bila ta terjatev poplačana v stečaju. O tem naj bi jih prepričevala tudi njihova lokalna partnerja, odvetniška pisarna Ulčar in izvršna direktorica ameriške gospodarske zbornice Ajša Vodnik. Vodnikova je te informacije zanikala. »Družba AmCham (v lasti ameriške gospodarske zbornice) pri načrtovanem nakupu Elana Sportenu pomaga kot lokalni svetovalec, naša stranka pa želi kupiti celotno podjetje,« je zatrdila.
Bodoči lastnik Elana bi moral družbo dokapitalizirati z najmanj 12 milijoni evrov, kolikor znaša tudi višina nedovoljene državne pomoči, ki jo mora begunjska družba vrniti svojim državnim lastnikom. Poleg tega bosta morali Gorenjska banka in DUTB odpisati tudi del od skupno okoli 27 milijonov evrov terjatev, saj v nasprotnem primeru prodaje ne bi bilo mogoče zaključiti. Toda čeprav naj bi bili obe reševanju Elana naklonjeni, to ni popolnoma v njunih rokah. Po neuradnih informacijah bi lahko namreč v DUTB odpisali le nezavarovani del posojil oziroma razliko med celotnim dolgom in vrednostjo zavarovanj. To naj bi od njih zahtevala tudi evropska komisija, ki bi v primeru večjega odpisa terjatev sprožila nov postopek presoje nedovoljene državne pomoči.
Načrti Čehov za lastnike in slabo banko nesprejemljivi
Po navedbah naših virov lastniki in DUTB vztrajajo pri prodaji Elana kot celote in na stečaj ne nameravajo pristati. Pojavlja se namreč bojazen, da bi si s stečajem in kasnejšo prodajo zdravega jedra nakopali jezo Bruslja in posledično ogrozili tudi nekatere druge postopke presojanja zakonitosti dodeljenih državni pomoči slovenskim podjetjem, med drugim Cimosu. Elan bi se v stečajnem postopku teoretično sicer res lahko rešil vračila nedovoljene državne pomoči, vendar bi begunjska družba v stečaju izgubila tudi dobršen del svoje vrednosti. Stečaj bi resno ogrozil tudi likvidnost podjetja, saj bi dobavitelji na eni strani dobave Elanu pogojevali s takojšnjim plačilom, kupci pa hitrejše plačilo svojih dolgov z odobritvijo večjih popustov. Obenem je tudi vprašanje, kaj bi se v tem primeru sploh zgodilo s pogodbami s ključnimi dobavitelji in kupci begunjske družbe.
Utegnilo bi se torej zgoditi, da bi imela v stečaju edino večjo vrednost za potencialne kupce le še blagovna znamka. Ali nemara Čehe zanima le blagovna znamka in patenti? Jakub Dyba iz svetovalne družbe Genesia, ki pri nakupu Elana zastopa Čehe, to zanika. »Sporten ima z Elanom dolgoročne strateške načrte, saj želimo razširiti in razviti obstoječo proizvodnjo, nakup pa bi financirali izključno z lastnimi sredstvi,« nam je zatrdil. V preteklosti je po poročanju čeških medijev družbo obvladoval Ladislav Adamec, sin zadnjega komunističnega premierja Češkoslovaške, ki pa je pred okoli tremi leti večinski delež prepustil družbi Wres. Danes Sporten prek več svojih podjetij obvladuje Grzegorz Hóta, ki ima po pojasnilih Dyba v lasti nekaj več kot 90 odstotkov družbe.
Kako je komisija oklestila kapital Elana
Neugodna odločitev evropske komisije je imela velik negativen vpliv tudi na bilance Elana. Ta je imel še konec lanskega leta 37 milijonov evrov kapitala, vendar pa je resnična finančna slika nekoliko slabša. V begunjski družbi namreč sredstva, ki so jih dobili z zadnjo državno dokapitalizacijo, v svojih bilancah vrednotijo kot kapital, medtem ko gre v resnici za dolg.
Tudi brez upoštevanja državne dokapitalizacije ima Elan še vedno okoli 20 milijonov evrov kapitala. Toda morebiten začetek insolvenčnih postopkov bi bilance še dodatno poslabšal, saj v družbi svoje premoženje vrednotijo po mednarodnih računovodskih standardih oziroma pod predpostavko delujočega podjetja, v insolvenčnih postopkih pa bi morali premoženje prevrednotiti na nižjo, likvidacijsko vrednost.