Ministrstvo za finance še vedno išče način, kako od Elana zagotoviti vračilo nedovoljene državne pomoči in pomiriti evropsko komisijo, hkrati pa preprečiti stečaj družbe. V Bruslju, ki Sloveniji očitno ne zaupa, da se je prodaje Elana lotila z resnimi nameni, želijo videti končne ponudbe za begunjskega proizvajalca smuči in plovil. Rok, ki so ga Sloveniji postavili tokrat, se izteče konec meseca. Po tem datumu bi lahko komisija postopke za izvršitev sklepa, s katerim je od Slovenije zahtevala vrnitev nedovoljene državne pomoči Elanu, sprožila pred evropskim sodiščem.
Poplačilo državne pomoči z nepremičninami
V igri za Elan sta še vedno češka družba Sporten in ameriška družba Boba ING v lasti slovenskega poslovneža Roberta Antunoviča, a končni dogovor o načinu vračila državne pomoči in poplačilu Elanovih upnikov, dveh ključnih elementih ponudb za Elan, še ni dosežen. Boba ING je nazadnje predlagal, da 12 milijonov evrov nedovoljene državne pomoči upravičencem (DSU, Kadu in Triglav Naložbam) poplača z nepremičninami, lastniki pa bi prejeli še dodatni milijon evrov. Elan bi iste nepremičnine nato vzel v najem.
Družbi Boba ING bi s to operacijo ostalo več sredstev za delno poplačilo Elanovih upnic, Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) in Gorenjske banke. Ti doslej nista privolili v za kupce sprejemljiv odpis terjatev, ki skupaj znašajo okoli 27 milijon evrov. S poplačilom obeh upnikov bi se hkrati sprostile hipoteke z Elanovih nepremičnin, kar je eden od ključnih pogojev za izvedbo načrta.
Slovenska stran je po naših informacijah pripravljena podpreti takšno rešitev, a končna odločitev bo v rokah evropske komisije. Ali bi bila ta za Bruselj sprejemljiva, naj bi že preverjali predstavniki družbe Boba ING, isto vprašanje pa naj bi komisiji že decembra posredovali tudi z ministrstva za finance. Odgovor so prejeli v ponedeljek, a predstavniki komisije se po naših informacijah do tega vprašanja niso natančno opredelili. Možnost poplačila nedovoljene državne pomoči z alternativnimi sredstvi in ne gotovino naj bi do določene mere dopuščali, a hkrati naj bi se jim porajala vprašanja o morebitni vnovični nedovoljeni državni pomoči.
Po prepričanju Antunovičevih londonskih odvetnikov zakonodaja in pravna praksa EU vrnitev državne pomoči z alternativnimi viri dopuščata. O tem je evropsko sodišče pred leti že razsojalo v primeru nemške banke West Landesbank Girozentrale, ki bi morala nemški državi vrniti več kot 800 milijonov evrov nedovoljene državne pomoči. Nemška vlada je evropski komisiji predlagala poplačilo državne pomoči z delnicami brez glasovalnih pravic v višini 1,1 milijarde evrov. Evropska komisija predloga takrat ni sprejela, saj je bila njegova uresničitev negotova. Po predlogu nemške države bi namreč do poplačila prišlo šele po tem, ko bi delnice West Landesbank Girozentrale dobile novega lastnika oziroma po tem, ko bi bila banka likvidirana. Da je predlog zaradi dodatnih pogojev neustrezen, je razsodilo tudi evropsko sodišče. Toda omenjeni sodni postopek je hkrati oblikoval pogoje, na podlagi katerih pa bi družba lahko nedovoljeno državno pomoč vrnila tudi z drugimi viri in ne nujno z denarjem.
Nadaljevanje na evropskem sodišču?
Tudi državi se tako po mnenju londonske odvetniške pisarne dopušča diskrecijska pravica, da privoli v drug vir poplačila. Hkrati mora biti načrtovani postopek vračila državne pomoči povsem transparenten in odobren s predhodnim soglasjem evropske komisije. Poplačilo z alternativnimi viri mora biti takojšnje in brezpogojno, vrednost premoženja, ki se prenaša na državo, pa dovolj visoka, da se z njim poplača nedovoljena državna pomoč. Če bi komisija Antunovičev predlog sprejela, bi morala torej nujno slediti še cenitev Elanovih nepremičnin, s katerimi bi družba poplačala nedovoljeno državno pomoč. Država bi morala Elanu na drugi strani nepremičnine oddajati po tržnih najemninah.
Evropska komisija je v odgovoru ministrstvu za finance znova poudarila, da želi čimprejšnji zaključek in vračilo pomoči, za kar se je Sloveniji rok iztekel že v začetku leta 2013. Komisija, ki v vsakokratni komunikaciji s slovensko stranjo postavi nov rok za uresničitev zahteve, naj bi bila tokrat, kot navedeno, pripravljena počakati le še do konca meseca. A grožnja s stečajem Elana ni po zagotovilih poznavalcev zato nič bližja, je pa pričakovati, da bo komisiji pošlo potrpljenje in bo proti Sloveniji sprožila postopek pred evropskim sodiščem.
Iz Elana, ki ima okoli 600 zaposlenih, so včeraj sporočili, da z vnovičnim pozivom komisije o vrnitvi pomoči uradno niso seznanjeni, so pa poudarili, da so se zoper odločitev komisije pritožili na sodišče v Luksemburgu in da odločanje še ni končano. Dodali so še, da je Elan v prvih enajstih mesecih lani povečal prihodke in že dosegel čisti dobiček.
