Evropska komisija je konec maja odobrila šestmilijonsko dokapitalizacijo Peka, ki jo je država izpeljala konec leta 2011. Čeprav Peku ni uspelo pridobiti zasebnega vlagatelja in se s tem izogniti očitkom o nedovoljeni državni pomoči, so v Bruslju odločili, da država z dokapitalizacijo tržiškega proizvajalca obutve ni kršila pravil. Evropska komisija je s svojo odločitvijo slovensko stran seznanila 21. maja. Le dan pozneje so se upniki Cimosa v soglasju s politiko uradno odločili, da pošljejo koprsko družbo v prisilno poravnavo. To so naredili prav zaradi domnevne grožnje iz Bruslja in bojazni, da bi ta načrtovano dokapitalizacijo Cimosa ocenil kot nedovoljeno državno pomoč.
Nad Pekom je vse od državne pomoči visela zahteva po pridobitvi zasebnega vlagatelja. Ker je država namenila družbi šest milijonov evrov, so v tej, da bi se izognili očitkom o nedovoljeni državni pomoči, potrebovali vsaj še 1,2 milijona zasebnega kapitala, kar bi predstavljajo dvajset odstotkov državnega vložka. Da bi preprečili rdečo luč iz Bruslja, so za dokapitalizacijo Peka predvidevali del kupnine iz prodajnega postopka tržiške družbe. Nakupu Peka se je še najbolj približala hrvaška družba Osimpex, a je sredi maja lani od načrta odstopila. Čeprav je država tako ostala edina dokapitalizatorica Peka, je evropska komisija odločila, da pri finančni injekciji ni bilo kršeno načelo zasebnega investitorja. To načelo določa, da je pomoč podjetju dovoljena, če država sredstva vloži pod pogoji, ki so v normalnih tržnih razmerah sprejemljivi za zasebnega vlagatelja. Če bi evropska komisija odločila, da je Peko prejel nedovoljeno državno pomoč, bi jo moral ta vrniti. To bi za družbo, ki že dlje časa životari in jo pesti pomanjkanje obratnega kapitala, pomenilo neizbežen konec.
Kako je evropska komisija svojo odločitev utemeljila, nam na ministrstvu za finance še niso pojasnili. Po naših neuradnih informacijah naj bi država Bruslju dokazovala, da je kot večinska lastnica Peka sprva predvidela 12-milijonsko dokapitalizacijo družbe, in sicer v dveh enakih delih, a drugega dela Peko zaradi zamenjave oblasti ni prejel. Sprva načrtovana sanacija, ki bi družbi omogočila dolgoročno preživetje, je zato spodletela, zasebni vlagatelj, ki naj bi bil pripravljen vložiti sredstva v Peko, pa si je premislil.
Pri odločanju, ali je podjetje prejelo nedovoljeno državno pomoč, pa tehta evropska komisija tudi tako imenovano oportunitetno izgubo. To pomeni, da presoja, ali bi bila v primeru stečaja povzročena večja škoda kot v primeru dokapitalizacije. Če je to res, hkrati pa bi dokapitalizacija družbi zagotovila dolgoročno preživetje, naj bi v komisiji dopuščali tudi dokapitalizacijo, pri kateri bi sodelovale le državne banke. Podobna dilema je bila pri Cimosu. Spomnimo, banke bi morale po prvotnem načrtu za odpravo insolventnosti koprske družbe v kapital pretvoriti najmanj 112 milijonov evrov terjatev, več kot polovico terjatev pa bi Cimos poplačal. Ob morebitnem stečaju Cimosa bi se bankam obetal bistveno nižji izkupiček, saj bi po naših informacijah dobile poplačanih le od tri do 17 odstotkov terjatev. Tudi zato ni izključeno, da bi evropska komisija potrdila dokapitalizacijo, ki so jo še v začetku maja s pretvorbo terjatev načrtovale banke upnice.
Na generalnem direktoratu za konkurenco evropske komisije so v okviru pričakovane privatizacije Peka slovensko finančno ministrstvo opozorili, da mora vlada zagotoviti, da se prodaja Peka izvede po tržnih pogojih, brez neupravičenih prednosti za privatizirano podjetje ali kupca, če se želi izogniti privatizaciji, ki bi vključevala kakršno koli državno pomoč. Postopek prodaje mora biti odprt, transparenten, nediskriminatoren in brezpogojen. Glavni kriterij je najvišja cena, kakršni koli dodatni pogoji, ki niso običajni pri primerljivih poslih med zasebniki in ki bi lahko potencialno znižali prodajno ceno, pa niso dovoljeni, so pojasnili na ministrstvu za finance. Eden od takšnih pogojev bi bile na primer zahteve o ohranitvi določenega števila delovnih mest.
Zaradi suma podelitve nedovoljene državne pomoči proti slovenskim podjetjem pred evropsko komisijo poteka še nekaj postopkov. V kratkem lahko pričakujemo odločitev glede Adrie Airways, v katero je država v minulih letih skupaj vložila 85 milijonov evrov. O dokapitalizaciji Elana leta 2008 pa je evropska komisija odločila, da je predstavljala nedovoljeno državno pomoč, zato jo mora družba vrniti. Na to odločitev se je Elan pritožil na evropsko sodišče.
