Na Brniku pričakujejo danes dobre novice iz Bruslja. Evropska komisija naj bi sporočila, da so bile pretekle dokapitalizacije Adrie Airways skladne s pravili o državnih pomočeh. Drugačna odločitev bi pomenila konec nacionalnega letalskega prevoznika.
Pozitivna odločitev Bruslja bi hkrati pomenila zeleno luč za začetek novega postopka za prodajo nacionalnega letalskega prevoznika, zagotovo pa je dobrodošla tudi za potencialne kupce Aerodroma Ljubljana, ki mu Adria Airways še vedno prinaša levji delež prometa.
Nov začetek prodaje Adrie Airways
Adria Airways je uvrščena na seznam 15 podjetij, katerih privatizacijo je državni zbor že potrdil, Slovenski državni holding (SDH) pa je konec februarja letos za Adrio že prejel nezavezujočo ponudbo. Ko so s ponudbo seznanili Družbo za upravljanje terjatev (DUTB), na katero je svoj delež v Adrii skupaj s terjatvami prenesla NLB, je ta ocenila, da je ta nesprejemljiva. Ponudba, ki so jo prejeli, je namreč predvidevala delni odpis dolgov in več drugih pogojev, med drugim tudi uspešno rešitev vprašanja v zvezi z državno pomočjo, ki bi lahko v najslabšem primeru Adrio stala kar slabih 90 milijonov evrov. SDH in DUTB sta se zato odločila, da začneta po odločitvi Bruslja postopek prodaje Adrie na novo.
Komisija je, spomnimo, presojala štiri dokapitalizacije Adrie Airways v skupni vrednosti 85,5 milijona evrov in prodajo družbe Adria Airways Tehnika državni PDP in Aerodromu Ljubljana. V zaključku postopka je komisija največ pozornosti namenila zadnji, največji dokapitalizaciji v letu 2011. S to je država družbi namenila 49,5 milijona evrov, PDP pa še 0,5 milijona. Štiri banke, NLB, Abanka Vipa, Unicredit in Hypo, so hkrati v kapital Adrie Airways pretvorile za 19,7 milijona evrov dolga.
Komisija je v vmesnem poročilu ugotavljala, da vrednotenje vložka ni bilo pripravljeno. Dvomila je tudi v nepovezanost NLB z državo, ki je v kapital Adrie pretvorila največ, 13,83 milijona evrov dolga. Podobno velja za sodelovanje PDP. V Bruslju so se pri tem sklicevali tudi na izjavo nekdanjega finančnega ministra Franca Križaniča, da je vlada z ustanovitvijo PDP zagotovila podjetjem nove vire financiranja, Adrio pa je celo navedel kot enega odmevnejših in uspešnejših primerov. Tudi izjava njegovega naslednika Janeza Šušteršiča, da pričakuje v primeru Adrie podobno odločitev komisije kot v primeru Elana, letalskemu prevozniku zagotovo ni vzbujala optimizma. Komisija je odločila, spomnimo, da mora Elan državno pomoč vrniti. Adria je imela hkrati močne nasprotnike tudi v tujini. Svoj interes pred evropsko komisijo je med drugim zagovarjal tudi Ryanair, ki je komisijo pozival, naj Slovenijo čim prej spozna za krivo, »saj je škoda Ryanaira iz dneva v dan višja«.
Čemu se je Adria odrekla v zameno za pomoč
Adria, ki je bila že prej deležna treh dokapitalizacij, zagotovo ni bila v zavidljivem položaju. Pri vseh sta namreč sodelovala Kad ali PDP. Sredstva Kada je komisija že pri presoji pomoči Elanu pripisala državi, tudi v primeru Adrie pa navedla, da »veljajo ugotovitve tudi za ta primer«. V Bruslju so se tako med drugim spraševali, ali niso vse prejšnje dokapitalizacije Adrie zgolj omogočile dokapitalizacije leta 2011, »s tem ko so umetno zagotovile obstanek družbe z odlaganjem potrebnega prestrukturiranja«. Upanje za Adrio pa je vseskozi predstavljala pozitivna odločitev evropske komisije o pomoči malteški družbi Air Malta v višini 130 milijonov evrov. Komisija je posojilo za reševanje družbe Air Malta malteški vladi, ki je bila večinska lastnica družbe, odobrila že leta 2010, postopek pa sprožila leta 2011, ko je Malta priglasila pomoč za prestrukturiranje v skupni višini 52 milijonov evrov.
Ključnega pomena pri odločitvi komisije o državnih pomočeh pa so vselej tako imenovani izravnalni ukrepi, s katerimi se družba zaveže, da bo čim bolj zmanjšala vpliv državne pomoči na konkurenco. Prav na izravnalne ukrepe Adrie se je v zadnjih vprašanjih, posredovanih konec lanskega leta, po pojasnilih finančnega ministrstva osredotočil Bruselj. Adria je v programu prestrukturiranja iz leta 2011 med drugim navedla prodajo Adrie Airways Tehnike, ki jo je družba pred tem že prodala, in ukinitev posameznih rednih prog, za katere pa je komisija ugotovila, da jih večina že tako in tako ustvarja izgubo in bi bila njihova ukinitev potrebna v vsakem primeru. A v Adrii so nam že pred časom pojasnili, da so hkrati krčili obseg poslovanja že vse od leta 2011, zarezali so v stroške dela, zmanjšali so floto, število povezav, tudi dobičkonosnih, pa so zmanjšali za dobro petino.
