S težavami posojilojemalcev, ki jih je zaradi okoli 20-odstotne rasti vrednosti švicarskega franka v primerjavi z evrom pretresla precej višja mesečna obremenitev, se je včeraj ukvarjala tudi vlada. Ta kakšnih konkretnih ukrepov za zaščito komitentov s posojili, vezanimi na frank, kot je bilo razbrati iz pojasnil ministrstva za finance Dušana Mramorja, za zdaj ne načrtuje.
Posojilojemalce so opozarjali
Mramor je pojasnil, da je Banka Slovenije vse od leta 2005 opozarjala pred tveganji zaradi najemanja posojil v tujih valutah. Leto kasneje je poslovnim bankam celo priporočila, naj od komitentov pridobijo pisno potrdilo, da so s tveganji seznanjeni. V letu 2008 je skupaj z Združenjem bank Slovenije (ZBS) izdala zgibanko o tveganjih pri najemanju posojil v drugih valutah, je nadaljeval Mramor in povedal, da bodo zdaj preverili le, ali so banke tem navodilom in priporočilom sledile in ali so bili komitenti torej s tveganji ustrezno seznanjeni. Morebitnih ukrepov vlade, ki bi lahko sledili ugotovitvam, da banke komitentov niso ustrezno seznanjale s tveganji, Mramor včeraj še ni želel napovedovati, je pa dejal, da bi v tem primeru komitenti verjetno dobili podlago za vlaganje morebitnih tožb zoper banke. Zakon o potrošniških kreditih namreč določa, da mora biti komitent pri sklepanju pogodb o posojilih dobro poučen.
Finančni minister je komentiral tudi očitke komitentov s posojili v frankih na račun bank, češ da so te vseskozi služile, ko so posojila odobravale v frankih namesto evrih. Pojasnil je, da morajo banke po bančnih pravilih izpostavljenost do tujih valut zavarovati in da s porastom ali padanjem deviznega tečaja ne morejo ustvarjati dobičkov. »Banka nima od tega nič. Imela bi, če ne bi imela zavarovanja,« je pojasnil.
Franki ugodnejši do leta 2008
Vlada je včeraj še pregledala, kako se je vrednost švicarskega franka gibala od leta 2003, in ugotovila, da so bile obrestne mere v primerjavi s posojili v evrih nižje vse do leta 2008, ko je evrsko območje zašlo v težave. »Do leta 2008 se je bilo ugodneje zadolževati v švicarskih frankih,« je pojasnil Mramor, a hkrati spomnil, da je bil že leta 2004 tolar vezan na evro. Vlada bo ZBS in bankam zdaj priporočila, naj gredo varčevalcem, ki so se zaradi padanja vrednosti evra v primerjavi z vrednostjo franka znašli v težavah, karseda naproti. Varčevalci se lahko z bankami pogovorijo o predčasnem poplačilu, odlogu plačila oziroma podaljšanju dobe odplačevanja posojila, lahko se dogovorijo za spremembo in vežejo posojilo na evro, je možnosti nanizal finančni minister. Ukrepov, kot so jih sprejeli njihovi madžarski in hrvaški kolegi, ki so tečaj med švicarskim frankom in lastno valuto zamrznili pri določeni vrednosti, pa slovenska vlada ne načrtuje oziroma zanje ob dejstvu, da je Slovenija članica območja s skupno valuto evro, nimajo možnosti. Bo pa Slovenija po Mramorjevih besedah budno spremljala odločitve in ukrepe drugih članic z evrom.
