Potem ko je poslovnež Igor Lempl, ki zadnja leta posluje predvsem v Rusiji, spomladi v novomeškem Begradu pridobil več kot polovični lastniški delež, mu je šele včeraj uspelo pridobiti vzvode nadzora in upravljanja v družbi.
Tik pred včerajšnjo skupščino Begrada je poleg predsednika uprave Bogdana Topiča odstopil tudi nadzorni svet. Za nove člane nadzornega sveta je bil poleg Lempla imenovan Darko Šifrer, ki je v preteklosti med drugim nadzoroval poslovanje Gradbenega podjetja Grosuplje. Kot predstavnik zaposlenih pa bo poslovanje enega od redkih večjih preživelih gradbenih podjetij pri nas nadziral Elvis Kocjan. Takoj po skupščini so novi nadzorniki za člana uprave imenovali Igorja Vesela, ki je do nedavnega stečaja vodil hčerinsko družbo Begrad gradnje, medtem ko naj bi bil predsednik uprave imenovan v prihodnjih dneh. Za delo v minulem letu niti nadzorniki, ki jim je do spomladi letos predsedoval Topič, niti dolgoletni predsednik uprave Franc Panjan niso prejeli razrešnice.
Če Topič kot predsednik uprave ne bi odstopil, bi ga zamenjali, je dejal Lempl. Čeprav je Lempla pravzaprav lani Topič v Rusiji motiviral za nakup Begrada, so se njuni dobri odnosi letos skrhali. Kot je pojasnil Lempl, bi moral Topič v enem mesecu po imenovanju za predsednika uprave družbe, kamor je prestopil s položaja predsednika nadzornega sveta Begrada, pripraviti strategijo razvoja družbe, kar pa se ni zgodilo. Kot je zatrdil Topič, se je Lempl o stanju v družbi seznanil v dogovorjenem času, poleg tega pa se je udeleževal sej nadzornega sveta. Za odstop s položaja predsednika uprave pa se je odločil, ker so vsi računi družbe blokirani in ker je Lempl predčasno odpoklical vsa posojila, ki jih je dal Begradu v zadnjem letu. Lempl je dejal, da formalno ni odpoklical posojil, saj je nemogoče, da bi mu družba sploh vrnila kakšen evro. »Edino, kar smo naredili, je, da smo dano posojilo zavarovali z lastniškimi deleži hčerinskih družb Begrada, pa še to ne v celoti,« je dodal Lempl. Koliko sredstev je skupaj z ruskimi partnerji posodil Skupini Begrad, ni želel razkriti, po naših informacijah pa gre za okoli 1,5 milijona evrov. Prevzem Begrada je Lempl sicer izpeljal v sodelovanju s podjetjem Cydus Ventures Limited, registriranim v srednjeameriški davčni oazi Belize, in ruskim podjetjem Investprojekt, s katerim je januarja letos v Sloveniji ustanovil podjetje S-Investprojekt.
Po Lemplovih pojasnilih bo novo vodstvo družbe v prihodnjem mesecu pregledalo poslovanja družbe in pripravilo strategijo razvoja. Po Topičevi oceni bi Begrad za preživetje potreboval najmanj tri milijone evrov. Po naših informacijah pa banke upnice z Novo Ljubljansko banko na čelu ocenjujejo, da bi Begrad potreboval štiri milijone evrov. Če bo program družbe sprejemljiv, naj bi ob predpostavki, da bo Lempl v Begrad vložil še milijon evrov, banke v osnovni kapital pretvorile tri milijone evrov svojih posojil. Dodatno težavo pa predstavlja, da ima družba blokirane transakcijske račune in da mora delavcem izplačevati plače.