Družina Volk je bila pred desetletjem ena prvih, ki je izpeljala menedžerski prevzem brez lastnih sredstev. Ko je Mesna industrija Primorske (Mip) končala v stečaju in so njene člane doletele prve ovadbe, so se v želji po zaščiti premoženja zatekli k do tedaj javnosti še nepoznanemu zemljiškemu dolgu. Zdaj bodo Volkovi še med prvimi, ki bodo morali pred sodiščem dokazovati, da niso vpisovali lažnih zemljiških dolgov in s tem namerno oškodovali upnikov.
Na ljubljanskem okrajnem sodišču so namreč pred dnevi javno objavili oklic neznanim imetnikom zemljiških pisem v skupni vrednosti 3,7 milijona evrov. Zemljiška pisma rubežnikom preprečujejo zaseg in prodajo dveh luksuznih nepremičnin v Podutiku v Ljubljani. Gre za stanovanjski hiši, katerih velikost presega 500 kvadratnih metrov, ocenjena tržna vrednost vsake od njiju pa po podatkih Gursa znaša več kot 600.000 evrov. Njuni lastniki so nekdanja vodilna v Mipu Marko Volk in Martin Kovač ter Anda Volk Kovač, hči nekdanjega prvega moža novogoriške družbe Vojteha Volka.
Do nepremičnin v lasti družine Volk se skuša dokopati družba Gorica Leasing, ki je del skupine NKBM. Ta proti prej omenjenim trem od leta 2012 vodi izvršilni postopek zaradi izterjave 1,368 milijona evrov. Ali zahtevek izvira iz poroštva za posojila Mipu ali morda celo tožbe, za zdaj ni znano. Gorica Leasing je sicer eden večjih upnikov propadlega podjetja Mip, saj je bila večina strojev v proizvodnih obratih kupljena na lizing. V stečaju je prijavila približno 2,6 milijona evrov terjatev, NKBM pa je na DUTB prenesla za več kot 22 milijonov evrov posojil podjetju Mip in Pomurki.
Oklic sodišča predstavlja enega zadnjih korakov v postopku zasega nepremičnin družine Volk. Po zakonu ga namreč sodišče izda in objavi najpozneje ob izdaji sklepa o ugotovitvi vrednosti nepremičnine, kar se zgodi tik pred dražbo. Z oklicem je sodišče pozvalo imetnike zemljiških pisem, naj mu v treh mesecih sporočijo svoje identifikacijske podatke in izvirnik pisma. V nasprotnem primeru bo ugotovilo, da je pismo v rokah prvotnega lastnika nepremičnine, torej družine Volk, ta pa ga ne bo mogla uporabiti. V tem primeru bi zemljiški dolg, ki je bil ukinjen prav zaradi domnevnih zlorab, postal ničen.
Če bi se kot uradni imetnik pisem javil sorodnik družine Volk, znanec ali kdo drug, ki bi na tej podlagi od sodišča terjal izkupiček od prodaje nepremičnin, bi s tem zelo olajšal delo davkariji in organom pregona. Po uradni poti bodo lahko preverili, ali je do pisem in s tem do ekonomskega lastništva nepremičnin prišel zakonito oziroma ali obstaja kakšna pogodba za to (posojilo, pobot terjatev...).
Vpisovali so jih tudi Zidar, Lovšin, Časar...
Ukrepanje upnikov pri izterjavi grobarjev Mipa lahko skrbi tudi na stotine drugih posameznikov, ki so zemljiški dolg verjetno zlorabili za izogibanje plačilu obveznosti. Kot je znano, se je zemljiški dolg do leta 2009 redko uporabljal, dokler ga po priporočilu odvetnikov niso začeli na nepremičninah vpisovati menedžerji, ki so jim grozile kazenske ovadbe in več milijonov evrov težke odškodninske tožbe. Ko je zanj tudi s »pomočjo« medijev izvedela še preostala javnost, je njegova uporaba dobesedno eksplodirala.
Kljub vsemu je šele letos prišlo do sprememb zakona o izvršbi in zavarovanju, ki bo organom pregona in drugim upnikom omogočal uspešno izpodbijanje domnevno lažnih zemljiških dolgov. V dveh mesecih, kar lahko upniki zahtevajo javni oklic imetnikom izstavljenih zemljiških pisem, se je za ta korak odločilo že najmanj šest upnikov. V večini primerov je šlo za poskus izterjave manjših, nekaj deset tisoč evrov težkih zneskov. V enem od primerov je bil predlog tudi že umaknjen.
Drugače je pri vrsti znanih in (nekdaj) vplivnih slovenskih gospodarstvenikov, ki so jih zaradi preteklega delovanja že doletele ovadbe in tožbe ali pa jim to še grozi. Kot smo razkrivali v Dnevniku, so tudi po več milijonov evrov težke zemljiške dolgove na nepremičninah vpisovali Ivan Zidar (SCT), Marko Jaklič (Vzajemna), Hilda Tovšak (Vegrad), Andrej Lovšin (Intereuropa), Robert Časar (Luka Koper), Zdenko Pavček (Viator&Vektor), Roman Glaser (Perutnina Ptuj), Dušan Črnigoj (Primorje), Romana Pajenk (Probanka) in številni drugi. Nekateri od njih so že našli druge manevre za zaščito premoženja.
Tomaž Modic