Polzela je del pol milijona evrov državne pomoči namenila tudi za poplačilo zapadlih obveznosti do zaposlenih, torej prednostnih terjatev, na katere prisilna poravnava ne učinkuje. A če so vsaj delno poplačilo odpravnin pričakovali tudi nekdanji delavci, ki so družbo zapustili pred začetkom prisilne poravnave, se to ni zgodilo.

Vodstvo družbe na čelu s predsednico uprave Karmen Dvorjak je namreč pridobilo pravno mnenje neznane odvetniške pisarne, da je ključno, da se v postopku prisilne poravnave poravnavajo tiste obveznosti iz rednega poslovanja, ki so nastale po začetku postopka prisilne poravnave. Obveznosti, nastale med prisilno poravnavo, imajo tako značaj »ultraprednostnih terjatev, ki imajo prednost tudi pred 'klasičnimi' prednostnimi terjatvami«, je prisilni upravitelj Kristijan Anton Kontarščak navedel v nedavnem izrednem poročilu o poteku postopka prisilne poravnave. Kontarščak je sicer v istem poročilu še navedel, da je od Polzele nedavno zahteval, da poplača vse zapadle prednostne terjatve in odpravnine (če to ni mogoče v celoti, je zahteval sorazmerno poplačilo). Ko pa je Polzela po tej zahtevi pridobila omenjeno pravno mnenje, si je Kontarščak premislil. Na podlagi navedb iz pravnega mnenja namreč meni, da je ključno, da se v postopku prisilne poravnave poravnajo obveznosti iz rednega poslovanja, ki so nastale po začetku sproženega postopka. Nekateri bivši zaposleni, ki so družbo zapustili pred začetkom prisilne poravnave, v nasprotju s tistimi, ki so družbo zapustili med prisilno poravnavo, tako niso prejeli izplačanega dela pripadajočih odpravnin.

Po mnenju več pravnikov bi bila odločitev Kontarščaka lahko drugačna, saj naj bi bile prednostne terjatve, na poplačilo katerih prisilna poravnava ne učinkuje, izenačene. Eden od stečajnih upraviteljev, ki je želel ostati neimenovan, je dejal, da bi v obravnavanem primeru zahteval sorazmerno izplačilo odpravnin tudi za tiste nekdanje delavce, ki so iz družbe odšli pred začetkom prisilne poravnave. Odgovora na vprašanje o tem, kdo je izdelal navedeno pravno mnenje, nam včeraj ni uspelo pridobiti.

Zaposlenim Polzela tudi pred začetkom prisilne poravnave daljše obdobje ni plačevala socialnih prispevkov, zato so se nekateri med njimi obrnili na Durs in povprašali, do kdaj imajo plačane prispevke. A odgovori, ki so jih prejeli, so bili različni. Kot so nam pojasnili na Dursu, izpis podatkov o plačanih prispevkih za fizične osebe pomeni razkritje tistih podatkov, ki jih je davčnemu organu posredoval njen delodajalec. Podatki o obračunanih in plačanih prispevkih pa se lahko spremenijo, če delodajalec po že izdanem razkritju podatkov predloži nove ali popravljene obrazce. Do spremembe podatkov pa lahko pride, če se v davčnem nadzoru ugotovijo nepravilnosti, pa tudi zaradi plačil obveznosti, so dodali na Dursu.