Nova Ljubljanska banka (NLB) je prvo polletje končala s 34 milijoni evrov čistega dobička na ravni skupine in slabimi 36 milijoni na ravni banke. Čeprav gre za izredno izboljšanje rezultatov glede na enako obdobje lani, pa bi zasluge težko pripisali poslovanju banke, torej opravljanju bančnega posla, in njeni upravi na čelu z Jankom Medjo.
Ta je ocenil, da bi tretjino dobička res lahko pripisali posledici pozitivnih učinkov državne dokapitalizacije, po tretjino pa še znižanju stroškov in aktivnostim pri prihodkih in optimizaciji cenovne politike. A podrobnejši pregled podatkov iz bilanc banke kaže, da je večji del izboljšanja poslovanja še vedno mogoče pripisati predvsem učinkom in posledicam lanske državne dokapitalizacije v višini 1,55 milijarde evrov, sanaciji banke in ugodnim razmeram na trgu. Poročali smo že, da je banka velik del sredstev dokapitalizacije namenila predčasnemu poplačilu svojih obveznosti. Pri Evropski centralni banki (ECB) je tako na primer poplačala za 866 milijonov evrov obveznosti in s tem močno znižala strošek obresti, ki jih sama plačuje za izposojen denar. Hkrati so se znižale tudi obrestne mere za depozite, torej obresti, ki jih NLB plačuje za vloge podjetij in gospodinjstev, konec lanskega leta pa je bila deležna še izbrisa podrejenih vrednostnih papirjev, za katere ji prav tako ni več treba plačevati obresti. Odhodki za obresti so se v prvem letošnjem polletju v primerjavi z enakim obdobjem lani banki tako skoraj prepolovili. Na ravni banke so se znižali z dobrih 100 na nekaj več kot 56 milijonov evrov, na ravni skupine pa s slabih 140 na 90 milijonov evrov. Nekoliko so se (zaradi zmanjšanja kreditnega portfelja) znižali tudi prihodki od obresti, a s prihodki, ki jih je NLB ustvarila z obveznicami Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), je bil neto učinek kljub temu pozitiven v višini slabih dveh milijonov evrov. Končni rezultat čistih obresti, ki predstavljajo najpomembnejši prihodek banke, je tako na ravni skupine kot banke lanske presegel za okoli 30 milijonov, kar pomeni, da so prispevale levji delež k povečanju skupnih prihodkov banke, ki so se zvišali za 51,5 na 205 milijonov evrov.
Poleg obrestnih prihodkov pa so se banki povečali tudi neobrestni prihodki banke, in sicer na ravni skupine za slabih 23 milijonov evrov. A tudi te rasti ni mogoče pripisati »poslovanju« banke. Čisti prihodki iz opravnin (to so storitve banke za posle, povezane z računi komitentov, plačilnim prometom, kartičnim poslovanjem) so se v primerjavi s prvim polletjem lani namreč zvišali za vsega 100.000 evrov. Levji delež rasti neobrestnih prihodkov je banka ustvarila s prodajo vrednostnih papirjev. Prodaja državnih vrednostnih papirjev, katerih vrednost raste, jim je po besedah člana uprave Archibalda Kremserja tako prinesla od sedem do devet milijonov evrov, prodaja deleža v Mercatorju pa šest milijonov.
Je pa upravi NLB dejansko uspelo znižati stroške. Po tem, ko so število zaposlenih zmanjšali za 587, kar predstavlja 85 odstotkov načrta, so se stroški znižali za 11,7 milijona evrov. Veliko večji učinek k boljšemu rezultatu je sicer mogoče pripisati občutno nižjim stroškom oslabitev in rezervacij, ki so se na ravni skupine znižali za 54,5 odstotka na 66 milijonov evrov, na ravni NLB pa za 59,4 odstotka na 53,4 milijona evrov. Naj še omenimo, da je NLB po besedah člana uprave Blaža Brodnjaka letos odobrila za 770 milijonov evrov posojil, pri tem za 194 milijonov evrov »čisto novih poslov«. Ob teh podatkih pa bi težko trdili, da je NLB še sistemska banka.