Generalni sekretar sindikata strojevodij Silvo Berdajs, ki v Slovenskih železnicah (SŽ) že vrsto let velja za osebo z vplivom in neformalno močjo, celo večjo od samega poslovodstva SŽ, bo po novem svoj položaj še okrepil.
V poslovnem sistemu SŽ se namreč obetajo nove reorganizacijske spremembe. Kot smo neuradno izvedeli, naj bi se skoraj dvesto zaposlenih iz SŽ – Železničarskega gradbenega podjetja (SŽ – ŽGP) in SŽ – Infrastrukture preselilo pod okrilje družbe SŽ – Vleka in tehnika (SŽ – VIT). Ta bo po načrtih nove zaposlene obema podjetjema dajala v najem. Gre za motorovodje in upravljalce strojev za vzdrževanje prog. »Razmišljamo o reorganizaciji nekaterih delovnih procesov. V tej fazi vam še ne moremo sporočiti, za koliko zaposlenih bo šlo,« so naše informacije potrdili na SŽ.
Berdajsov sindikat z novimi okrepitvami
Pričakovati je, da bodo spremembe pomembno posegle v poslovna in druga razmerja med posameznimi družbami SŽ. Njihov največja zmagovalka bo SŽ – VIT, iz katere prihaja tudi Berdajs. Tej družbi se bo namreč – kot na novo določenemu podizvajalcu, ki bo dobavljal delovno silo – uspelo še bolj prisesati na denarni tok državnih vlaganj v vzdrževanje in gradnjo domače železniške infrastrukture, ki ga črpata SŽ – Infrastruktura in SŽ – ŽGP.
Spremenila se bodo tudi razmerja moči med posameznimi sindikati in njihovimi voditelji na SŽ. Pomemben del novozaposlenih v SŽ – VIT nameravajo v družbi priučiti za strojevodje, kar zelo verjetno pomeni, da se bodo skoraj zagotovo včlanili v Berdajsov sindikat. Četudi se bo torej v poslovnem sistemu SŽ številko zaposlenih zmanjšalo za okrog sedemsto, bodo v sindikatu strojevodij odhode očitno hitro nadoknadili. Berdajsov sindikat se je sicer že pred časom zapletel v vojno s sindikatom delavcev železniške dejavnosti (SDŽD), ki ga vodi Nikola Knežević, in mu prevzel del članov iz SŽ – ŽGP. Kneževića je lani svet delavcev prav na Berdajsovo zahtevo odpoklical iz nadzornega sveta SŽ in na njegov položaj imenoval Jožeta Pavška, osebo iz ožjega Berdajsovega kroga.
Svet delavcev ima veto pri počitniških zmogljivostih
Da je prvi mož sindikata strojevodij tudi po razbitju SŽ na več družb skupaj z delavskim direktorjem Albertom Pavličem ostal nesporni vladar tega poslovnega sistema, je v veliki meri zaslužno tudi aktualno poslovodstvo železnic. To je namreč že leta 2012 najprej podprlo ustanovitev sveta delavcev kapitalsko povezanih družb. Njegovo vodenje je prevzel Berdajs in se s tem dejansko postavil nad preostale svete delavcev v sistemu železnic.
Generalni direktor SŽ Dušan Mes je nato s predstavniki zaposlenih podpisal tudi sporazum, ki je novemu »nadsvetu« delavcev in njegovim vodilnim podelil relativno visoka pooblastila. Med drugim je dobil pravico veta pri odločanju o prodaji počitniških zmogljivosti v lasti SŽ. Eden od členov sporazuma tako celo eksplicitno določa, da so brez soglasja Berdajsovega sveta delavcev vse odločitve poslovodstev, ki se nanašajo na razpolaganje s počitniškimi zmogljivostmi, nične. Izsilil je tudi, da se mora dobiček od njihove prodaje nameniti zgolj vzdrževanju, vlaganjem v te zmogljivosti in plačilu obratovalnih stroškov. Počitniške objekte SŽ na Hrvaškem sicer upravlja tamkajšnje podjetje Calidus Sol, ki je v lasti družbe SŽ – ŽIP, zastopa pa jo Vojka Martinčič, ki velja za osebo iz najožjega Berdajsovega kroga. Poslovodstvo SŽ mora soglasje Berdajsovega sveta dobiti tudi pri vseh odločitvah, povezanih s stanovanji v lasti SŽ.
Visoke plače in neomejena uporaba telefona
Februarja letos je Mes podpisal še sklep, s katerim je direktorjem vseh odvisnih družb v Skupini SŽ naložil, da morajo gradiva, še preden jih pošljejo poslovodstvu, najprej uskladiti s socialnimi partnerji. »Gre zgolj za gradiva, ki zadevajo racionalizacije in spremembe kolektivnih pogodb,« je včeraj dejal Mes. Moč pa sindikalistom na SŽ prinaša tudi materialne koristi. Prej omenjeni sporazum tako določa, da mesečna plača Berdajsa kot predsednika združenega sveta delavcev znaša 80 odstotkov plače delavskega direktorja Pavliča. Ta je kot član poslovodstva kljub zgolj srednješolski izobrazbi upravičen do osnovne plače v višini 7617 evrov bruto, kar pomeni, da Berdajsu mesečno pripada okrog 6100 evrov bruto. Z dogovorom s poslovodstvom si je izboril še neomejeno uporabo mobilnega telefona in službeni prenosni računalnik.
Spomniti sicer velja, da je nadzorni svet SŽ Pavliča za člana poslovodstva SŽ v začetku leta 2013 imenoval, ne da bi to zahteval zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju. Ta namreč določa, da mora delavski direktor sedeti le v upravi družbe, ki ima več kot petsto zaposlenih. Še sredi lanskega leta je bilo v krovni družbi SŽ zaposlenih približno 50 ljudi manj. Predsednik nadzornega sveta SŽ Boris Zupančič je član SDS, iz katere prihaja tudi Pavlič.