Polzela bo morala na zahtevo bank upnic v prihodnjih nekaj dnevih proučiti, ali v družbi obstajajo zdrava jedra. Morebitne zdrave dele bo morala izdvojiti, kar pomeni, da se bo število zaposlenih znižalo. To so po naših neuradnih informacijah na torkovem sestanku sklenili predstavniki ministrstva za gospodarstvo, bank upnic in uprave Polzele.
Banke upnice bi morale za dolgoročni obstoj Polzele s skoraj 300 zaposlenimi v osnovni kapital konvertirati milijonske terjatve, a predsednici uprave Karmen Dvorjak v skoraj treh mesecih od začetka postopka prisilne poravnave očitno ni uspelo pripraviti načrta, ki bi bil za bankirje sprejemljiv. Niti s pomočjo zunanjih svetovalcev. Zdaj bodo zagato poskušali rešiti z najemom nemške svetovalne družbe Admetam, ki svetuje tudi koprskemu Cimosu v postopku prisilne poravnave. Z najemom Admetama, ki se je pred časom predstavil Banki Slovenije, ta pa je njegove podatke posredovala večim podjetjem, se strinjajo tudi bankirji. Prisilni upravitelj Polzele Kristjan Anton Kontarščak odločitve, ali bo Polzeli dovolil podpis pogodbe z novim svetovalcem, še ni sprejel.
Skrajni rok, do katerega bi morala družba pripraviti za bankirje sprejemljiv načrt finančnega prestrukturiranja, se izteče 26. junija, tri mesece po začetku prisilne poravnave. Takrat bodo delničarji na skupščini odločali tudi o dokapitalizaciji družbe. Po predlogu dnevnega reda bo celoten osnovni kapital družbe v višini skoraj štiri milijone evrov namenjen pokritju izgub. S tem bodo delničarji, med katerimi je s 50,2-odstotnim deležem največja družba pooblaščenka Polzela delnica, razlastninjeni. V naslednji fazi je predvidena pretvorba terjatev v kapital. Da bi načrtovana konverzija uspela, bi morali upniki v kapital pretvoriti najmanj tri milijone evrov, od skupno deset milijonov evrov terjatev.
Iz vrst bankirjev je slišati, da je obstoječi poslovni model Polzele neustrezen, da so marže prenizke, pri nekaterih programih pa družba ne pokriva niti vseh stroškov. Če upoštevamo, da precejšnji del prihodkov odpade na dodelavne posle, kjer odločajo že centi, to ni niti presenetljivo. Za pridobivanje novih naročil mora namreč Polzela konkurirati na primer srbskim podjetjem, kjer je cena delovne sile več kot polovico nižja od slovenske. Omenimo, da je družba Falke, za katero proizvaja tudi Polzela, pred časom v Srbiji odprla večjo tovarno. Eno od ključnih težav Polzele je predstavljala tudi odpoved naročil Mercatorja konec leta 2011, kar je povzročilo 30-odstotno znižanje veleprodaje. Dvorjakovi, ki je na začetku leta 2012 kot sanatorka prevzela vajeti Polzele, očitno ni uspelo obrniti negativnega trenda. Bistveno prej kot v dveh letih bi morala biti takšna sanacija pod streho.
S tem se strinja tudi državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Janko Burgar, ki se je udeležil torkovega sestanka, na katerem so razpravljali o težavah Polzele. Država naj bi družbi odobrila za pol milijona evrov likvidnostnega posojila in pol milijona evrov poroštva za najem posojila. Eden od pogojev za realizacijo državne pomoči je zelena luč evropske komisije. Odločitev o tem na ministrstvu pričakujejo v teh dnevih.
