Celjske papirniške skupine Aero že v kratkem očitno ne bo več na vladnem seznamu petnajstih podjetij, namenjenih privatizaciji. Po več neuspelih poskusih prodaje celjske družbe, ki jo bremeni za skoraj 15 milijonov evrov finančnih obveznosti, bodo namreč to zdaj prevzele banke. Še pred tem bodo sedanji lastniki Aera razlaščeni.
Delničarji Aera bodo na skupščini, napovedani za 18. avgusta, odločali o pokrivanju preteklih izgub v breme osnovnega kapitala. Po pokritju izgub Aero ne bo imel več kapitala, delničarji pa ne delnic. V naslednjem koraku bi družbo prevzele Banka Celje, Probanka, Abanka, Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) in Poštna banka Slovenije, ki bodo morale v kapital Aera pretvoriti za najmanj tri in do največ 9,4 milijona evrov terjatev. V primeru, da minimalni dokapitalizacijski prag ne bi bil dosežen, bi bila posledično razveljavljena tudi razlastitev delničarjev, med katerimi so največji državna Posebna družba za podjetniško prestrukturiranje (PDP), Probanka in Intereuropa. Po navedbah naših virov naj bil predlog načelno že usklajen z bančnimi upnicami, prav tako pa naj bi ga podpirali tudi v PDP, kjer veliko izbire dejansko nimajo.
Vsi dosedanji poskusi prodaje Aera so namreč propadli, in sicer zlasti zaradi visoke zadolženosti družbe, ki po navedbah naših virov potrebuje tudi temeljito poslovno reorganizacijo. Te Zvonku Žepiču, ki je sredi leta 2008 prevzel vodenje družbe, ni uspelo docela izpeljati. Število zaposlenih se je v zadnjih letih sicer opazneje znižalo, vendar pa so prihodki od leta 2009, ko so znašali 29 milijonov evrov, splahneli na le še dobrih 13 milijonov evrov. Samo lani je tako Aero ustvaril kar 4,2 milijona evrov čiste izgube, negativno pa je po neuradnih informacijah tudi poslovanje v letošnjem letu.
Bistveno uspešnejši je bil podjetnik Franc Gregorčič iz Šmarjeških Toplic oziroma njegova družba Grupa Plastoform. Ta je leta 2012 od Aera za 2,5 milijona evrov kupila njegovo hčerinsko družbo Papiroti in jo v izredno kratkem času sanirala. Ob praktično nespremenjenih prihodkih, ki so znašali deset milijonov evrov, se je dobiček iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) v družbi Papiroti lani zvišal z 0,2 na 1,4 milijona evrov, namesto pol milijona evrov izgube pa so lani poslovali z 0,3 milijona evrov čistega dobička. K temu je pripomoglo zlasti znižanje števila zaposlenih za okoli petino, na 80, poleg tega so se stroški materiala znižali za deset odstotkov, stroški storitev pa za kar tretjino. Obenem je Gregorčiču finančne obveznosti družbe Papiroti uspelo znižati za pol milijona evrov, obveznosti do dobaviteljev pa za še nekoliko več. Na drugi strani so se finančne obveznosti Aera v petih letih znižale za skupno le nekaj več kot milijon evrov, pri čemer so se lani za 1,4 milijona evrov celo zvišale. To nakazuje, da Aero iz poslovanja ne more ustvariti niti toliko denarnega toka, da bi lahko pokril strošek bančnih obresti in nujne investicije.
Tako ne preseneča, da je ena od nemških papirniških skupin, ki se je v preteklosti potegovala za nakup Aera, zahtevala, da banke pred tem odpišejo okoli 80 odstotkov terjatev. A na to naj ne bi želela pristati Probanka pod takratnim vodstvom Romane Pajenk. Kot smo razkrili v Dnevniku, naj bi namreč prav Probanka tedaj zahtevala, da Aero proda družbo Papiroti in s kupnino poplača del bančnih terjatev, saj so v mariborski banki tedaj ocenili, da bi s tem dobili veliko več kot s prodajo svojih delnic.