Sanacija jeklarske skupine Litostroj, ki je zrasla na ruševinah nekdanjega velikana, bo očitno uspela. Banke, ki so v njej nasedle z več kot 40 milijoni evrov, so namreč soglašale s pogoji finančnega prestrukturiranja.
Medtem ko bankirji še lani niso imeli posluha za reprogramiranje posojil, so zdaj s predsednikom uprave in večinskim lastnikom Miroslavom Gnamušem le našli skupni jezik. Z družbo Litostroj Jeklo, ki je na začetku letošnjega leta končala v prisilni poravnavi, so podpisali zavezujoči krovni sporazum o ureditvi kreditno-dolžniških razmerij. Gre za odpis kar 40 odstotkov bančnih posojil oziroma njihovo konverzijo v osnovni kapital in reprogramiranje preostanka. V okviru tega bodo banke prevzele lastništvo Litostroja Jeklo, ključne družbe v poslovnem imperiju.
Po dogovoru bo v osnovni kapital Litostroja Jeklo spremenjenih za več kot 11 milijonov evrov terjatev, dodatnih 2,7 milijona evrov pa bodo banke odpisale. Pri servisiranju preostalih 20 milijonov evrov je predviden moratorij odplačevanja do konca leta 2015. Leta 2016 bi Litostroj Jeklo bankam vrnil 600.000 evrov, nato pa po 900.000 evrov na leto, je med drugim navedeno v načrtu. Z vsako od bank je sicer Gnamuš dosegel nekoliko drugačen dogovor.
Zdaj je na vrsti glasovanje navadnih upnikov o prisilni poravnavi. Tem Litostroj Jeklo dolguje okoli 10 milijonov evrov in jim ponuja 20-odstotno poplačilo terjatev v štirih letih. Svoje terjatve lahko tako kot banke pretvorijo v osnovni kapital. Če bo prisilna poravnava Litostroja Jekla dobila potrebno večino, bodo novi lastniki postali upniki. Prišlo bo namreč do pokritja izgube v breme kapitala in s tem izničenja družbeniškega deleža lastnika, podjetja ACMG. Namesto njega bodo lastništvo predvidoma prevzele Probanka, Abanka Vipa, Hypo in SID banka.
S tem se predčasno končuje tudi menedžerski odkup Litostroja Jeklo, ki ga je Gnamuš s še nekaj sodelavci izpeljal leta 2006. Prevzem za razliko od številnih drugih ni imel večjega vpliva na potapljanje družbe, ki je svojo zgodovino začela pisati že leta 1947. Za odkup se je namreč podjetje ACMG, prek katerega je Gnamuševa ekipa izpeljala prevzem, pri Probanki zadolžilo za sedem milijonov evrov. Do danes je odplačalo približno polovico zneska. Ker bo izgubilo večino premoženja, mu preostanka ne bo treba vrniti. Probanka se bo 40 odstotkom 3,4-milijonske terjatve do ACMG odpovedala, ostalo pa bo povrnil Litostroj Jeklo.
S prisilno poravnavo se rešuje tudi družba Litostroj Ravne, ki jo je Litostroj Jeklo prevzel leta 2008, za seboj pa že ima eno prisilno poravnavo. V tem primeru je upraviteljica Tadeja Tamše od prijavljenih terjatev v višini 11,7 milijona evrov priznala 10,7 milijona evrov terjatev. Od tega zneska je navadnih, torej nezavarovanih terjatev za 2,6 milijona evrov. Tem upnikom Litostroj Ravne ponuja zgolj 20-odstotno poplačilo terjatev. Upniki lahko terjatve tudi pretvorijo v osnovni kapital, pri čemer znaša najnižji prag za uspešno prestrukturiranje 400.000 evrov. Kot je pojasnil Gnamuš, bo na podlagi izjav upnikov Litostroj Ravne dokapitaliziran s približno 1,7 milijona evrov.
V izrednem poročilu o poteku prisilne poravnave Litostroja Ravne je Tamšetova pojasnila, da sta nadaljnje zniževanje stroškov dela in pozitiven mesečni rezultat spodbudni novici. Toda doseženi dobiček v minimalni višini verjetno težko vodi k doseganju ciljev iz načrta o finančnem prestrukturiranju družbe, je dodala. Po načrtu bi moral Litostroj Ravne letos doseči 12,2 milijona evrov prihodkov od prodaje in 248.000 evrov čistega dobička.