Potem ko sta na vseevropskih obremenitvenih testih (znova) padli obe največji banki v državi, NLB in Nova KBM, ki so ju davkoplačevalci lani dokapitalizirali s skupno več kot dvema milijardama evrov, so se v politiki okrepili pozivi k zamenjavi njunih uprav pod vodstvom Janka Medje in Aleša Hauca. Predsednik vlade Miro Cerar je po ponedeljkovem koalicijskem vrhu pozno zvečer zagotovil, da bo vlada v prihodnjih dneh o tem premislila, preučila zadeve in ugotovila, kaj je najprimerneje storiti.
Četudi pustimo ob strani smernice korporativnega upravljanja, neodvisnost nadzornih svetov bank, ki doslej kakšne kritike dela uprav obeh bank nista bila zmožna, velja spomniti, da sta banki zaradi državne pomoči tudi pod drobnogledom evropske komisije. Ta je bila doslej nad menjavami vodstev bank, ki sta v državni lasti, vse prej kot navdušena. Na zaveze Bruslju, da se politika ne bo vmešavala v upravljanje bank, že doslej ob vsakokratni kritiki ni pozabil spomniti predsednik uprave NLB Medja. A kot smo poročali, naj tokrat tudi Evropska centralna banka (ECB) ne bi bila pretirano navdušena nad vodenjem obeh bank. Še več, po neuradnih informacijah naj bi celo predlagala spremembe v upravah bank. V Banki Slovenije so obstoj tovrstnih priporočil ECB zanikali, ker da ta za to nima pooblastil, a omeniti velja, da bo Frankfurt že s prihodnjim tednom prevzel nadzor nad obema največjima bankama, s tem pa tudi podeljevanje in odvzemanje dovoljenj za člane njunih uprav.
Ne glede na to, kakšno stališče do trenutnega upravljanja NLB in NKBM, če kakšno, bo sprejela Cerarjeva vlada, je jasno, da skoraj leto dni po milijardni sanaciji bančnega sistema ta še vedno ne opravlja svoje funkcije. Banke se pred očitki gospodarstva, da raje sedijo na denarju kot kreditirajo, branijo s pojasnili, da ni projektov, ki bi bili vredni kreditiranja, pri čemer jim pogosto pritrjuje tudi Banka Slovenije. A zadnji podatki centralne banke kažejo, da povpraševanje po posojilih ne upada več tako kot v preteklih letih, vendar sprememb pri kreditiranju gospodarstva kljub temu ni zaznati. Kreditni standardi bank ostajajo visoki, visoke pa ostajajo tudi obrestne mere, ki se po ugotovitvah Banke Slovenije »nezadostno prilagajajo upadajočim pasivnim obrestnim meram«. Povedano drugače: posojila za podjetja ostajajo draga, se pa lahko banke nadejajo večjih dobičkov. Na opozorila, da se zaradi skromnega kreditiranja podjetij slabša kakovost portfelja bank, se te očitno še naprej požvižgajo. Ob koncu avgusta so banke sicer ustvarile 137 milijonov evrov dobička pred obdavčitvijo, če že niso okrepile kreditiranja, pa so nadaljevale lastno razdolževanje in znova predčasno poplačevale obveznosti do evrosistema. Ta je sredstva – kako ironično – ugodno podeljeval prav z namenom krepitve kreditiranja gospodarstva.