Slovenska podjetja bodo očitno še nekaj časa zaman čakala krepitev posojilne dejavnosti domačih bank, ki se v veliki večini niso odločile za poceni denar neposredno iz Frankfurta. Po oceni Banke Slovenije bi si banke lahko v septembru in pozneje v decembru skupno izposodile tudi do ene milijarde evrov sredstev, a so zaenkrat najele le za skromnih 76 milijonov evrov posojil.
Evropska centralna banka (ECB) je včeraj priredila prvo ciljano posojilno operacijo (TLTRO), s katero želi predramiti evropske banke h kreditiranju in izboljšati učinkovitost prenosa ukrepov denarne politike na realno gospodarstvo. Podobno kot slovenske banke so tudi evropske previdno pristopile k poceni milijardam. ECB je med 255 finančnih institucij razdelila »le« 82,6 milijarde evrov. Bo to dovolj za spodbuditev kreditiranja? Analitiki so skeptični, saj so pričakovali vsaj dvakrat večji interes bank, ki bi si lahko v prvih dveh med osmimi avkcijami, ki jih bodo prirejali vsako četrtletje do septembra 2016, sposodile do 400 milijard evrov. Večji interes gre pričakovati na decembrski avkciji, ko bodo znani rezultati temeljitega pregleda evropskih bank. Sposojeni denar, za katerega plačujejo 0,05-odstotne obresti, morajo banke sicer vrniti do leta 2018. Vendar le, če ga bodo uporabile za posojanje podjetjem ali prebivalstvu, v nasprotnem primeru ga morajo vrniti prej.
Da so sodelovali na avkciji, so nam potrdili le v Sberbanki, ki je v zadnjih letih najhitreje rasla in tudi največ kreditirala. O količini sposojenega denarja niso želeli govoriti. V Abanki Vipi in Novi KBM so ostali skrivnostni, v SKB, Hypo banki in Gorenjski banki pa so priznali, da se za sodelovanje na zadnji avkciji niso odločili. Po poceni denar, s katerim bi lahko okrepila posojilno dejavnost, se v Frankfurt ni podala niti največja slovenska banka NLB. Pa čeprav so v Banki Slovenije dejali, da postopek sanacije in s tem povezane zahteve Bruslja po postopnem zniževanju razmerja med zbranimi depoziti in izdanimi krediti niso nobena ovira. V NLB se bodo na podlagi temeljitih likvidnostnih projekcij morebiti odločili za sodelovanje na decembrski avkciji TLTRO.
»Pridobitev ugodnih virov in cena zadolževanja trenutno nista največji težavi podjetnikov in bank,« so poudarili v NLB, kjer opozarjajo, da je zaradi negotovosti v gospodarstvu premalo ustreznega kreditnega povpraševanja. »Brez težav financiramo kakovostne projekte z zdravimi finančnimi temelji in kreditno sposobna podjetja,« so dejali. Pri tem je pomembno omeniti, da je bančništvo vendarle posel, v katerem morajo posojilodajalci v zameno za zaslužek prevzemati določena tveganja. Sredstva ECB v okviru operacije TLTRO so med drugim namenjena ravno temu, da banke prepričajo v kreditiranje.
A NLB glede na polletne rezultate posluje dobičkonosno tudi brez kreditiranja. Ob sanaciji bank se je rešila velikega dela nedonosnih terjatev, prav tako pa ji je očitno ostalo še dovolj likvidnostnih sredstev, da se lahko odreče pomoči ECB. Še več, v prvem polletju je predčasno vrnila 866 milijonov evrov, ki si jih je sposodila v posojilnih operacijah LTRO v letih 2011 in 2012.
V finančni skupini UniCredit medtem nimajo težav s sposojanjem iz Frankfurta. Včeraj so si od ECB sposodili kar 7,75 milijarde evrov, kar je 750 milijonov evrov več od pričakovanj analitikov. Banke si lahko sicer v septembru in decembru od ECB sposodijo začetna sredstva v višini sedmih odstotkov skupnega obsega njihovih posojil podjetjem in prebivalstvu območja evra, brez stanovanjskih posojil gospodinjstvom.