Letošnja odločitev Slovenije, da se odreče davku na finančne transakcije, je bila deležna ostrih kritik, češ da slovenska oblast ne razume političnega sporočila, ki ga s tem daje. Z davkom naj bi odgovornost za nastalo krizo prevzele tudi banke in ne zgolj davkoplačevalci. A Slovenija se je discipliniranja bank s finančnimi sankcijami lotila veliko prej. Cilji so bili podobno plemeniti, rezultati pa podobno neučinkoviti, kot bi bila po izračunih finančnega ministrstva uvedba davka na finančne transakcije. Ta bi v slovenski proračun prispeval tri milijone evrov, medtem ko so banke lani plačale kar 50 milijonov evrov davkov na bilančno vsoto in finančne storitve, ki sta bila uvedena v času krize.
Davek za spodbujanje kreditiranja, ki ga ni
Davek na bilančno vsoto bank je Slovenija uvedla sredi leta 2011. Glavni cilj je bil spodbuditi kreditiranje, poleg tega pa je želela vlada z uvedbo davka kompenzirati tudi podporo, ki jo je v času krize ponudila bankam. Država je obdavčila torej tisti del bančnih sredstev, ki v obliki posojil ni bil namenjen gospodarstvu in prebivalstvu. V letu 2012 so banke po podatkih Davčne uprave RS (Durs) za leto 2011 plačale za 7,4 milijona evrov davka na bilančno vsoto, a kreditiranja niso okrepile. Da davek kreditiranja ne bo okrepil, so vlado sicer neuspešno opozarjali tako v Banki Slovenije kot v bankah. Proti koncu leta 2012 je ministrstvo za finance pod vodstvom Janeza Šušteršiča, ki je pred nastopom funkcije omenjeno davčno breme za banke sicer ostro kritiziral, pogoje za banke še dodatno zaostrilo. A če se je v letu 2011 obseg kreditov zmanjšal za nekaj več kot milijardo evrov, se je leto kasneje znižal še za dodatni slabi dve milijardi evrov. V letu 2013 je Durs pobral za 18,3 milijona evrov davka na bilančno vsoto.
Ta bo s koncem leta 2014 sicer ukinjen, vprašanje pa je, če se bo kreditiranje do takrat že okrepilo. Lani se je obseg kreditiranja podjetij brez upoštevanja decembrskega prenosa slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) namreč zmanjšal še za dobre 2,2 milijarde evrov.
Izplen davka na finančne transakcije večji, a prenesen na komitente
Konec leta 2012 je finančno ministrstvo predlagalo še novo davčno obremenitev za finančne institucije, in sicer davek na finančne storitve. Tudi ta je bil namenjen temu, da finančni sektor več prispeva k reševanju krize in javnofinančnim prihodkom. S 6,5-odstotno davčno stopnjo so obdavčili vse bančne provizije pri vseh bančnih transakcijah, kot so provizije pri depozitih, plačilih, nakazilih, dolgovih, spletnih bančnih storitvah, čekih in drugih plačilnih instrumentih. Bankam so začeli davek obračunavati marca 2013, že tri mesece kasneje pa je Banka Slovenije ugotavljala, da so ga v celoti prevalile na potrošnike. Banke tega sicer že pred uvedbo niso skrivale. Za leto 2013 so finančne institucije po podatkih Dursa plačale za 31,55 milijona evrov davka na finančne storitve, koliko tega bremena so prevalile na komitente, pa ni znano.
Iz levega v desni žep
Največ davkov pobere država z omenjenima davkoma največjim bankam, ki jim je bila hkrati doslej prisiljena tudi največ nameniti. Za davkoplačevalce, ki so bankam namenili milijarde evrov, je 50-milijonski letni prispevek bank v proračun dokaj slaba tolažba. Sicer pa država dejansko zgolj prelaga iz enega žepa v drugega, res pa je, da je pri tem prisiljena sodelovati tudi večina bank v tuji lasti. Po podatkih Dursa so se plačilu davka na bilančno vsoto v letih 2012 in 2013 namreč ognile zgolj tri banke. Unicredit banka je za minulo leto tako na primer plačala 1,6 milijona evrov davka na bilančno vsoto in 1,35 milijona evrov davka na finančne storitve, medtem ko je SKB plačala 1,5 milijona evrov davka na bilančno vsoto in 2,5 milijona evrov davka na finančne storitve.
NLB, ki jo je država decembra lani dokapitalizirala z 1,5 milijarde evrov, je lani plačala 5,7 milijona evrov davka na bilančno vsoto, poleg tega pa še 7,4 milijona evrov davka na finančne storitve. Nova KBM, ki je decembra od države prejela 870 milijonov evrov dokapitalizacije, je lani plačala 2,1 milijona evrov davka na bilančno vsoto, za davek na finančne storitve pa slabih 2,6 milijona evrov. Abanka, ki je lani prejela slabih 350 milijonov evrov dokapitalizacije, pa je za minulo leto plačala 1,6 milijona evrov davka na bilančno vsoto in slabih 2,2 milijona evrov davka na finančne storitve. Skoraj polovico od lanskoletnega 50-milijonskega skupnega izplena države od davka na bilančno vsoto bank in finančne storitve so tako plačale tri največje banke, vse v 100-odstotni lasti države.
