Dobiček pred davki je medtem dosegel 87,7 milijona evrov, potem ko so banke v prvih štirih mesecih lani pred davki ustvarile 41,5 milijona evrov izgube, kaže najnovejše poročilo Banke Slovenije o poslovanju bank. Z njim se je minuli teden že seznanil svet Banke Slovenije in ugotovil mešane signale v bančnem sistemu.
Neto obrestna marža bank se je letos opazno zvišala
Čiste obresti so se v trimesečju v primerjavi z enakim obdobjem lani zvišale za 6,9 odstotka na 273,8 milijona evrov, neobrestni prihodki pa za 20,1 odstotka na 145,6 milijona evrov. Bruto dohodek bank je bil s 419,4 milijona evrov za 11,2 odstotka višji kot v lanskem štirimesečju.
Kot so minuli teden po seji sveta sporočili iz Banke Slovenije, se je neto obrestna marža bank letos opazno zvišala, k čemur so pomembno prispevale nižje obrestne mere na denarne vloge, ki so se približale povprečju v evrskem območju in zniževanje obsega zadolženosti bank.
A ob tem ugotavljajo, da še vedno ni opaznega učinka na zniževanje posojilnih obrestnih mer, ki bi ga lahko pričakovali zaradi ukrepov Evropske centralne banke in procesov razdolževanja podjetij.
Operativni stroški so se na drugi strani znižali za 6,1 odstotka na 219,5 milijona evrov.
Slabša slika na področju kreditiranega gospodarstva
Slabša je slika na področju kreditiranja gospodarstva, ki se še vedno krči, a počasneje kot v preteklih mesecih. Aprila se je obseg posojil nebančnemu sektorju v primerjavi z marcem zmanjšal za 59,7 milijona evrov na 23,94 milijarde evrov, na letni ravni pa je bil s tem manjši za 20,6 odstotka. Posojila podjetjem so bila v medletni primerjavi nižja za 29,8 odstotka, gospodinjstvom pa za 3,9 odstotka.
Vloge v bankah so konec marca dosegle 32,95 milijarde evrov in so se v mesečni primerjavi zvišale za 0,6 odstotka. V medletni primerjavi pa so bile še vedno za 11,9 odstotka nižje, in to predvsem na račun manjših vlog države.
Vloge gospodinjstev so dosegle 14,61 milijarde evrov in bile za 0,1 odstotka nižje kot marca ter za 0,1 odstotka višje kot aprila lani, ko je bilo čutiti negativni vpliv ciprske krize. Vloge gospodinjstev se po močnejši rast v prvih dveh mesecih leta zdaj že drugi mesec zapored rahlo zmanjšujejo.
Bilančna vsota bank se je še zniževala in konec marca dosegla 40,09 milijarde evrov. Samo aprila se je zmanjšala za 60,2 milijona evrov ali 0,1 odstotka, medletno pa za 12,2 odstotka, kar je povezano s prenosom slabih terjatev na družbo za upravljanje terjatev bank in z dezinvestiranjem. V primerjavi s koncem lanskega leta je bila bilančna vsota manjša za 0,6 odstotka.
Naraščanje deleža slabih posojil v bančnem sistemu
Kljub podatkom o padanju stroškov oslabitev in rezervacij pa podatki kažejo na nadaljnje naraščanje deleža slabih posojil v bančnem sistemu kot celoti.
Delež terjatev z zamudami nad 90 dni med vsemi terjatvami je tako aprila znašal 14,8 odstotka, kar je 0,3 odstotne točke več kot marca in 1,4 odstotne točke več kot decembra lani. Samo med podjetji je delež slabih terjatev od decembra lani do aprila narasel za 2,7 odstotne točke na 23,1 odstotka. V mesečni primerjavi se je zvišal za 0,8 odstotne točke.
To je le še ena potrditev, da sanacija razmer v bankah ne bo dokončana, dokler ne bo prišlo do temeljite razdolžitve in prestrukturiranja gospodarstva, k čemur v Banki Slovenije ves čas pozivajo.