Končno prihaja predah za slovenska podjetja? Potem ko jih je letos več kot tretjina zaman prosila za kredite pri bankah, bi lahko zadnja posojilna operacija Evropske centralne banke (ECB) to vsaj delno spremenila. Slovenske banke so si včeraj sposodile več kot 630 milijonov evrov, ki naj bi jih porabile za kreditiranje podjetij. Skupaj s prvo avkcijo v septembru so si iz Frankfurta sposodile 706,4 milijona evrov, kar je precej nad povprečjem območja evra. Upravičene so bile sicer do milijarde evrov.
Največja slovenska banka NLB si je včeraj izposodila 120 milijonov evrov. Sodelovanje v ciljani posojilni operaciji TLTRO, ki je namenjena spodbujanju kreditiranja in rasti cen v območju evra, so nam potrdili tako v Gorenjski banki, Sberbank, Hypo Alpe-Adria-Bank, kjer so si izposodili nekaj deset milijonov evrov, kot tudi Unicredit bank Slovenija, kjer so najeli za 78 milijonov evrov poceni štiriletnega posojila. V Novi KBM in Abanki Vipi so ostali skrivnostni, medtem ko so v SKB pojasnili, da si sredstev niso sposodili.
Kaj točno bo v slovenski bančni sistem prinesla nova poceni likvidnost – banke bodo za posojila plačevale 0,05-odstotno obrestno mero –, je težko napovedati. Program TLTRO je nedvomno pripravljen tako, da bo spodbujal kreditiranje, saj morajo banke, ki ne posojajo, predčasno vrniti izposojena sredstva. Sberbank, Hypo in Unicredit so za Dnevnik potrdile, da nameravajo denar v celoti nameniti kreditiranju. Vendar je pri tem treba omeniti, da so imele banke, zlasti velike domače, ki smo jih dokapitalizirali davkoplačevalci, že sedaj dovolj likvidnostnih sredstev, pa enostavno niso želele posojati. Obseg kreditov podjetjem se je od začetka leta do konca septembra znižal za skoraj 1,2 milijarde evrov, na 10,3 milijarde evrov.
»Z operacijami TLTRO so si banke zagotovile dodatna dolgoročnejša sredstva za kreditiranje gospodarstva. A zgolj razpoložljivost likvidnih sredstev še ni zadosten pogoj za povečanje kreditne aktivnosti bank,« so pojasnili v Banki Slovenije. Med drugim so pomembna tudi tveganja, ki jih je z ohlajanjem evropskega gospodarstva, potencialno politično krizo v Grčiji in nepredvidljivimi trendi na surovinskih trgih zopet veliko.
Morda se tudi zaradi tega številne evropske banke niso odločile sodelovati na zadnji avkciji. Včeraj si je 306 evropskih bank pri ECB sposodilo manj kot 130 milijard evrov, s čimer so razočarale analitike, ki so pričakovali več interesa po pomirjujočih rezultatih pregleda bančne aktive in obremenitvenih testov. Na obeh avkcijah skupaj je izposojeni znesek nekoliko presegel 212 milijard evrov in bil skoraj polovico nižji od razpoložljivega (400 milijard evrov).
Kot vse kaže, je zopet na potezi guverner ECB Mario Draghi. S TLTRO in programom odkupov s premoženjem zavarovanih vrednostnih papirjev (ABS) namreč ne bo mogel v sistem načrpati 1000 milijard evrov. Ob vztrajnem padanju kreditiranja gospodarstva in pretnji deflacije, ki je zaradi močnega znižanja cen nafte in surovin vse bolj realna, bo moral že spomladi zagnati stroje za tiskanje denarja in začeti tako imenovano kvantitativno sproščanje (QE).
