Banka Celje je odredbo Banke Slovenije prejela danes. Regulator bančnega sistema banki z namenom preprečitve nadaljnjega zmanjšanja kapitala banke odreja, da do odločitve Evropske komisije o državni pomoči banki zadrži izplačilo glavnice in obresti na več izdanih podrejenih instrumentov.
Če bi banka ta izplačila izvedla, bi bil to namreč lahko razlog za zavrnitev državnih ukrepov za pomoč banki. V skladu s smernicami Evropske komisije o državnih pomočeh v bančnem sistemu in t.i. bail in načelom morajo namreč pri reševanju bank sodelovati tudi upniki.
Država je konec lanskega leta ob ukrepih za pomoč NLB, NKBM, Abanki in tudi Factor banki in Probanki v likvidaciji v celoti odpisala obveznosti bank z naslova podrejenih obveznosti, razlastila pa je tudi vse dotedanje lastnike bank. Zaradi tega je na ustavno sodišče romalo več zahtev za presojo ustavnosti takega ukrepa, a se je ustavno sodišče najprej po mnenje obrnilo na Sodišče EU.
Nadzorni svet banke se je z odredbo regulatorja danes že seznanil
V primeru Banke Celje gre za podrejene obveznice z oznako BCE10, ki zapadejo 15. februarja 2017, podrejene obveznice z oznako BCE12, ki zapadejo 15. junija 2016, podrejene obveznice z oznako BCE16, ki zapadejo 26. novembra 2019, in pa dvoje podrejenih potrdil v vlogi, ki zapadejo 29. novembra 2014 in 20. decembra 2019.
Nadzorni svet banke se je z odredbo regulatorja danes že seznanil, banka pa je prek spletnih strani Ljubljanske borze že sporočila, da ne bo izplačala obresti po podrejeni obveznici BCE16 v skupni vrednosti skoraj dveh milijonov evrov, ki bi v izplačilo zapadle 26. novembra.
Nadzorniki so se seznanili tudi z aktivnostmi za dokapitalizacijo banke. V banki so zapisali, da je zasebni investitor, ki je izkazal interes za vstop v banko, zaključil s skrbnim pregledom poslovanja ter ob tem izrazil interes za sodelovanje v poznejših fazah konsolidacije slovenskega bančnega sistema.
Uprava Banke Celje je vlogo za odobritev državne pomoči oddala konec aprila, potem ko od obstoječih lastnikov oz. zasebnih vlagateljev ni uspela zbrati najmanj 160 milijonov evrov dodatnega kapitala in potem ko je vlada ocenila, da je primerna za ukrepanje po zakonu o ukrepih za krepitev stabilnosti bank.
Zdaj celjska banka iz skupine NLB čaka na zeleno luč Evropske komisije
Zdaj celjska banka iz skupine NLB čaka na zeleno luč Evropske komisije in potem na nadaljnje korake vlade. Pogajanja z Brusljem potekajo, odločitev pa naj bi po ocenah finančnega ministrstva padla pred koncem leta.
A v vmesnem času ima še naprej tudi odprte roke, da v skladu z evropskimi pravili reševanja bank najde zasebnega investitorja in se tako izogne državni intervenciji. Julija je časnik Finance poročal, da naj bi bil najresnejši interesent za lastniški vstop v Banko Celje ameriška investicijska banka Jefferies, zanjo pa naj bi se zanimala še dva neevropska vlagatelja.
Zasebni vlagatelj bo očitno počakal na konsolidacijo bančnega sistema
Glede na sporočilo iz Banke Celje bo zasebni vlagatelj očitno počakal na konsolidacijo bančnega sistema. Slovenija se je v okviru postopka že izvedene državne pomoči za Abanko zavezala, da bo po morebitni pridobitvi večinskega deleža v Banki Celje nadaljevala združevanje Abanke in Banke Celje. V Bruselj je že poslala načrt prestrukturiranja združene banke.
Največji delničarji Banke Celje so poleg v celoti podržavljene NLB, ki ima v njej 41 odstotkov, še Slovenski državni holding, NFD 1, podržavljena Abanka in Unior, ki je posredno v večinski državni lasti.