Banka Celje je včeraj tudi uradno postala šesta podržavljena banka, strošek sanacije bančnega sistema pa se je povzpel še za dodatnih 190 milijonov evrov. Z včerajšnjo nacionalizacijo Banke Celje in razlastitvijo vseh njenih delničarjev se je tudi uradno začel postopek njenega združevanja z Abanko Vipo, ki je bila skupaj z NLB in Novo KBM podržavljena pred skoraj natanko letom dni. Abanka in Banka Celje bosta po združitvi, ki naj bi bila zaključena leta 2016, z mesta druge največje slovenske bančne skupine izrinili NKBM.
Potem ko je evropska komisija včeraj prižgala zeleno luč državni sanaciji celjske banke, je država vanjo vložila 95 milijonov evrov kapitala v denarju in prav toliko v državnih obveznicah. A strošek bo še nekaj milijonov evrov višji, saj bo državni dokapitalizaciji sledil tudi prenos slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki ji bo država izdala za dodatnih 127 milijonov evrov poroštev. Skupno bo Banka Celje na DUTB prenesla za 411,5 milijona evrov bruto slabih posojil, kar predstavlja skoraj 28 odstotkov vseh njenih bruto posojil podjetjem in fizičnim osebam. Do konca junija je Banka Celje sicer že oblikovala za 361 milijonov evrov oslabitev, od česar 344 milijonov evrov odpade na posojila podjetjem in 17 milijonov evrov na posojila prebivalstvu, večino teh oslabitev pa so oblikovali konec lanskega leta. Kakšen je bil pred podržavljanjem dejanski finančni položaj Banke Celje, za zdaj ostaja nepojasnjeno, iz odločbe Banke Slovenije pa je razvidno zgolj, da banka ni izpolnjevala zahtev za zagotavljanje minimalnega kapitala.
Sanacijo celjske banke bodo drago plačali tudi imetniki njenih podrejenih obveznic, saj je Banka Slovenije izbrisala vseh 92 milijonov evrov teh finančnih instrumentov. Kot smo večkrat poročali, je izbris podrejenih obveznic zahteval Bruselj v zameno za odobritev državne pomoči. Z izdajo odredbe Banke Slovenije je tako brez vsega poleg 685 delničarjev ostalo tudi 225 vlagateljev, ki so svoje prihranke vložili v podrejene obveznice Banke Celje. Medtem ko so zavarovalnice, banke in družbe za upravljanje te naložbe odpisale že lani, pa bo za nekatere preostale vlagatelje prisilni izbris predstavljal velik finančni udarec. Med večjimi lastniki podrejenih obveznic Banke Celje je bila tudi Loterija Slovenije. Ta je imela v lasti za 2,4 milijona evrov teh finančnih instrumentov (po nominalni vrednosti), medtem ko jih je imel Geoplin v lasti za dva milijona evrov, Iskratel za pol milijona evrov, privatizacijski mogotec Igor Lah pa za 3,6 milijona evrov.
Trgovanje s podrejenimi obveznicami Banke Celje je Ljubljanska borza ustavila že aprila, vendar se je z njimi tudi po tem datumu trgovalo na neorganiziranem trgu. Nazadnje je tako Perspektiva FT Darija Južne manjši paket podrejenih obveznic prodala družbi Intersvet, vendar pa ni mogoče ugotoviti, koliko je za njih iztržila. Prav Južna utegne imeti največ težav zaradi izbrisa podrejenih obveznosti celjske banke. V lasti je imel tako njene obveznice kot tudi za tri milijone evrov potrdil o vlogah, ki so bila prav tako izbrisana. Za skupno 250.000 evrov potrdil o vlogah sta imela v lasti tudi rogaški podjetnik Zorin Florjan in njegova svetovalna družba Zo-Fing, ki je svetovala tudi propadlemu cerkvenemu holdingu Zvon Ena.