Podjetja iz avtomobilske industrije so bila v zadnjih letih eno izmed ključnih gonil, ki so državo izkopala iz recesije, in eden naših najmočnejših izvoznih izdelkov. A čeprav je bila ta veja gospodarstva ena prvih, ki se jim je tudi s pomočjo države uspelo izkopati iz krize, se je sedaj znašla pred novo prelomnico.
Pomemben del domače avtomobilske industrije bo namreč v kratkem naprodaj, lastniške spremembe pa utegnejo vplivati na zelo velik delež slovenskega gospodarstva.
Nove lastnike čakajo v Cimosu, MLM, Uniorju...
Že spomladi prihodnje leto oziroma po končani prisilni poravnavi bo predvidoma stekla prodaja največjega slovenskega dobavitelja avtomobilske industrije, koprskega Cimosa. Podobno usodo utegne doživeti tudi Mariborska Livarna Maribor, ki za avtomobilsko industrijo proizvaja različna orodja in mehansko obdelane aluminijaste tlačne ulitke ter je pod bremenom previsokih dolgov prav tako končala v prisilni poravnavi. Tudi v Uniorju bodo morali najti strateškega partnerja za svoj program strojne opreme in proizvodnje, vezane na avtomobilsko industrijo, medtem ko je Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) prevzela tudi Litostroj Ravne, ki bo v kratkem predvidoma prav tako naprodaj. Nejasno je tudi bodoče lastništvo Adrie Mobila. V ACH si sicer prizadevajo, da bi novomeškega proizvajalca avtodomov in počitniških prikolic obdržali v svojem lastništvu, vendar pa bo to v veliki meri odvisno od uspeha pri prodaji njihovih preostalih naložb.
Toda v prihajajočem valu konsolidacije v avtomobilski industriji bodo domače družbe, kot kaže, odigrale zgolj vlogo opazovalk. V Hidrii se namreč z bankami že več kot leto dni pogajajo o dolgoročnem reprogramiranju posojil, Kolektor Group se vedno bolj podaja v energetiko, Iskra Sistemi pa so s pripojitvijo družbe Maos nase prevzeli več milijonov evrov posojil, s katerimi sta Dušan Šešok in Jože Godec pred osmimi leti financirala menedžerski prevzem. Možnosti, da bi kateri od preostalih domačih igralcev odigral vlogo konsolidatorja, so na drugi strani zelo pičle.
Poslovanje največjih domačih podjetji iz avtomobilske industrije.
A to je le nadaljevanje trenda, ki se je začel že pred leti in nakazuje, da ena najmočnejših vej slovenskega gospodarstva počasi prehaja v last tujih podjetij. Kitajski Hongkong Huaming in nizozemski CHTC Europe Holding sta kupila propadlo Tovarno vozil Maribor (danes Durabus), nemški koncern Mahle Group pa je pred dnevi končal prevzem šempetrske Letrike. Po 14 letih partnerstva je ameriški PPG iz skupne družbe PPG-Helios izplačal domžalski Helios, ki je pred tem končal v lasti avstrijskega podjetja Ring International. V Heliosovi hčerinski družbi Helios TBLUS, ki pomemben del prihodkov ustvari s proizvodnjo barv in lakov za avtomobilsko industrijo, so se z Američani sicer dogovorili, da jim bodo iz Količevega še najmanj tri leta dobavljali svoje izdelke, vendar za zdaj ni znano, kaj se bo zgodilo po izteku tega obdobja in kako je to vplivalo na njihove posle z ruskim Avtovazom.
Kakšne bodo dolgoročne posledice lastniških sprememb v avtomobilski industriji za celotno slovensko gospodarstvo, za zdaj ni mogoče napovedati. Poleg dobaviteljev pa so od tega dela gospodarstva odvisne tudi številne domače orodjarne, ki so v zadnjih letih zabeležile strmo rast prihodkov. Kot opaža direktor družbe Gorenje Orodjarna Blaž Nardin, so se namreč nekateri večji kupci odločili, da bodo orodja naročali izključno samo še v Evropi, medtem ko so se pred tem selili v Turčijo in na Kitajsko.
Prav tako avtomobilska industrija predstavlja pomemben del prihodkov Impola in Taluma, saj se aluminijaste zlitine med drugim uporabljajo za platišča, karoserije, dele motorjev in podvozij. Eno ključnih gonil avtomobilske industrije je namreč zmanjšanje teže vozil in s tem tudi porabe goriva ter izpustov toplogrednih plinov, aluminijaste zlitine pa prav zaradi nizke teže vedno bolj pridobivajo veljavo.
Veliki doma, majhni v svetu
Država je po začetku finančno-gospodarske krize sorazmerno hitro stopila v bran avtomobilski industriji, ki je v zadnjih letih prejela številne spodbude in dotacije. Samo Skupini Hidria je denimo država od leta 2009 prek programa tehnološkega razvoja, ukrepov za spodbujanje podjetništva, sofinanciranja raziskav in razvoja, pomoči za zaposlovanje invalidov in drugih dotacij namenila za več kot deset milijonov evrov državnih pomoči in več kot 15 milijonov garancij. Poleg tega je aktivno vlogo pri reševanju te panoge imela tudi SID banka, ki je samo v letih 2009 in 2010 avtomobilski industriji namenila več kot 200 milijonov evrov sredstev, Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) in državne banke pa bodo sedaj v kapital Cimosa morale pretvoriti tudi za več kot sto milijonov evrov terjatev.
A cena za državo bi bila v primeru propada domače avtomobilske industrije še bistveno višja. Največjih 35 domačih podjetij iz avtomobilske industrije je imelo namreč lani kar 35.600 zaposlenih, skupni prihodki analiziranih podjetij pa so znašali 4,65 milijarde evrov. Veliki večini podjetij iz avtomobilske panoge je lani uspelo povečati dobiček, letošnji rezultati pa naj bi bili kljub ohlajanju zahodnih trgov še nekoliko boljši. Brez upoštevanja Cimosa, MLM, Taluma, Goodyear Dunlop Sava Tires in Uniorja je preostalih 30 podjetij lansko leto končalo s kar 130 milijoni evrov čistega dobička. A čeprav prihodki največjih podjetij iz avtomobilske industrije za dvakrat presegajo skupne prihodke Krke, Telekoma Slovenije in Darsa, v primerjavi z nekaterimi tujimi konkurenti zvodenijo. Nov lastnik Letrike, nemški Mahle Group, denimo ustvari kar 6,9 milijarde evrov prihodkov na leto, samo za raziskave in razvoj pa je lani namenil tretjino milijarde evrov.
Podjetja se povezujejo, a premalo in prepozno
Prav zaradi razdrobljenosti slovenske avtomobilske industrije bo v prihodnosti ključnega pomena, kako uspešno se bo podjetjem uspelo povezati in avtomobilskim proizvajalcem ponuditi celovite rešitve. »Veliki avtomobilski koncerni se običajno ne ukvarjajo z malimi nišnimi proizvajalci in te usmerjajo na svoje glavne dobavitelje. V preteklosti smo sicer imeli nekaj primerov, ko se je več podjetij povezalo in skupaj dobilo kak večji posel, vendar bi bilo lahko tega še veliko več,« meni Hubert Kosler, direktor podjetja Yaskawe Ristro, ki proizvaja robotske sisteme za avtomobilsko industrijo. »Prihaja do občasnih skupnih nastopov pri kupcih, pri čemer sodelujeta na primer dve podjetji. Res pa je, da bi lahko bile tovrstne aktivnosti še intenzivnejše,« pravijo tudi v Uniorju pod vodstvom Darka Hrastnika.
A kot ocenjuje Kosler, je v Sloveniji prisotnega preveč vrtičkarstva, premalo pa je posameznikov, ki bi znali povezati podjetja. Nardin in izvršni direktor prodaje v družbi Kolektor Group Primož Bešter sicer pravita, da podjetja iz domače avtomobilske industrije v okviru avtomobilskega grozda opravljajo skupne predstavitve, iščejo medsebojne sinergije in k večjim kupcem pristopijo skupaj. A običajno šele, ko je posel že pridobljen. »Slovenski dobavitelji se marsikje vidimo kot konkurenti in posledično v fazi oddaje ponudbe ne želimo medsebojno sodelovati,« je realen Nardin.