Načrti predsednice uprave Polzele Karmen Dvorjak, da bi v lastniško strukturo družbe vstopil avstrijski proizvajalec perila Huber Holding, so, kot kaže, spodleteli. Po naših informacijah namreč avstrijske družbe prevzem Polzele ne zanima več. Eden od razlogov naj bi bil ta, da je Polzela izgubila dodelavni posel z nemško družbo Falke. Huber informacij včeraj ni komentiral, Dvorjakova pa zatrjuje, da pogovori še potekajo.
Na Huber Holding, ki si ga lasti eden najbogatejših zemljanov Robert Ng Chee Siong, so v Polzeli stavili vse. Načrt je predvideval odkup terjatev od bank (ločitvenih upnikov) in navadnih upnikov s 75-odstotnim diskontom, takojšnjo zagotovitev milijona evrov za obratni kapital in dva milijona evrov vlaganj v posodobitev proizvodnje.
Nadaljnji razplet dogodkov je težko predvideti. Med možnostmi, ki se omenjajo, je, da bi banke upnice v prvi fazi del terjatev konvertirale v osnovni kapital družbe. Od sedmih milijonov evrov terjatev bi po predlaganem načrtu o finančnem prestrukturiranju družbe v osnovni kapital lahko pretvorile tri milijone evrov. S tem bi banke postale lastnice družbe, šele nato pa bi poskušale najti novega lastnika Polzele. Več kot polovični lastniški delež družbe zdaj obvladuje družba pooblaščenka Polzela – delnica. Kdaj nameravajo upnike pozvati, naj glasujejo o prisilni poravnavi, na celjskem okrožnem sodišču včeraj niso odgovorili. Pogoj za to pa je bil izpolnjen pred enim mesecem, ko je bil objavljen končni seznam preizkušenih terjatev.
Polzeli je država letos odobrila milijon evrov državne pomoči, izplačala pa ji je le polovico. Z izplačilom drugega dela je konec novembra soglašalo tudi sodišče. Na podlagi državnega poroštva naj bi pol milijona evrov posojila Polzeli odobrila Delavska hranilnica. Toda milijon evrov odobrene državne pomoči družbi ne bo zadostovalo, da bi bilo poslovanje dobičkonosno.
Iz nedavno spremenjenih projekcij poslovanja je namreč razvidno, da bi Polzela prihodnje leto potrebovala kar 1,8 milijona evrov državne pomoči. Milijon evrov bi namenila za poplačilo letos odobrene državne pomoči, dodatnih 800.000 evrov pa bi družba potrebovala za izvedbo sanacijskega načrta. Brez nove pomoči prihodnje leto ne bo sposobna poplačati skoraj 880.000 evrov prednostnih terjatev.
Od avgusta dalje poslovanje Polzele zaostaja za zastavljenimi cilji v sanacijskem načrtu. V popravljenem načrtu je Dvorjakova to pripisala zamujanju državne pomoči. Posledično naj bi bila zaradi tega manjša proizvodnja, izpada prihodkov pa ne bo mogoče nadomestiti kar do leta 2019. Toda prisilni upravitelj Polzele Kristijan Anton Kontarščak dvomi, da bi zamuda lahko imela tako velik in dolgotrajen učinek. Po njegovem je bolj verjetno, da so bile prvotne projekcije v načrtu o finančnem prestrukturiranju preveč optimistične. Pri tem je opozoril, da bo zaradi nižjih prihodkov nižji tudi čisti poslovni izid. Medtem ko bi morala po prvotnem načrtu družba letos doseči 10.000 evrov čistega dobička, je po novem načrtu predvidena kar 1,4-milijonska izguba.
Kljub slabšim rezultatom v Polzeli z najmanj 50-odstotno verjetnostjo ocenjujejo, da bo prisilna poravnava uspela. Po Kontarščakovi oceni se bodo ti načrti uresničili le, če se bodo uresničile številne predpostavke, predvsem pa tiste, na katere družba nima vpliva. Poleg vnovične državne pomoči bo Polzela potrebovala tudi dodatne vire financiranja. Po načrtovani pretvorbi terjatev bank v osnovni kapital v višini treh milijonov evrov družba bankam poplačilo dolgov obljublja do leta 2019. V tem letu namerava Polzela od preostalih štirih milijonov evrov bankam vrniti 2,2 milijona evrov. A brez dodatne zadolžitve v višini 1,3 milijona evrov vrnitev posojila leta 2019 ne bo možna. Vprašanje, ki se zastavlja, je, ali bo v teh turbulentnih časih družba sposobna uresničiti vse zastavljene cilje in ali bo zadolžitev v tolikšen obsegu zadostovala za poplačilo dolgov.
