Geoplin je položaj zlorabljal predvsem s sklepanjem dolgoročnih pogodb. Pogodbe so vsebovale določene pogodbene količine prevzetega zemeljskega plina in obveznosti prevzemanja minimalnih količin, določeni pa so tudi penali in stroški za neprevzete količine plina, pri čemer kupci s presežnimi zakupljenimi količinami plina ne smejo razpolagati, npr. jih prodati naprej.

Če količin niso porabili, so jih morali kljub temu plačevati - to je posameznim podjetjem predstavljalo 10.000 ali tudi 100.000 evrov dodatnih stroškov.

Industrijski odjemalci v Sloveniji, ki so bili zaradi dolgoročnih pogodb prisiljeni kupovati plin po bistveno višji ceni kot v drugih državah, se bo trg z odločbo v celoti sprostil, je na današnjem srečanju z novinarji v Ljubljani dejal Krašek. Po njegovih pojasnilih slovenska industrija plačuje približno 50 odstotkov višjo ceno plina kot češki konkurenti.

Pogodbe ne bi bile sporne, če bi bile kratkoročne

"Slovenska industrija bo tako postala konkurenčnejša in uspešnejša v mednarodnem gospodarskem prostoru. Nižje cene plina industriji pa bodo omogočile tudi nižanje cen končnih izdelkov, ki jih kupujemo potrošniki," je dodal.

Geoplin mora tako sprejeti ukrepe za odpravo kršitev, o tem pa v treh mesecih pisno obvestiti AVK. Geoplin mora svojim kupcem po njegovih besedah ponuditi spremembo pogodbe, in sicer na tak način, da bodo odpravile kršitev (da bodo lahko kupci od njih odstopili ali se jim bo cena plina znižala ...).

"Takšne pogodbe, kot so, ne bi bile sporne, če bi bile kratkoročne. Če bi bile enoletne, ne bi bila sporne, kljub prevladujočemu položaju," je poudaril direktor AVK in pojasnil, da so bile pogodbe, ki so jih pregledovali, pet- ali desetletne. O tem, koliko industrijskih uporabnikov je prizadetih, ni želel govoriti, gre pa za več kot 100 uporabnikov.

Na AVK so prepričani, da bo Geoplin odpravil prepovedane klavzule iz pogodb, sklenjenih s svojimi kupci. Morebitna kršitev odločbe AVK je namreč po Kraškovih pojasnilih lahko samostojen prekršek, za katerega je zagrožena kazen do 10 odstotkov letnega prometa podjetja.

Možna globa do 10 odstotkov letnega prometa

Če Geoplin ne bo odpravil stanja, je to samostojen prekršek. V tem primeru bi lahko šlo za dva primera, za oba je najvišja možna globa do 10 odstotkov letnega prometa, je dejal Krašek in dodal, da se kazen lahko izreče tudi zoper fizične odgovorne osebe, najvišja pa je 20.000 evrov.

AVK je odločbo izdala 23. decembra lani, vročena je bila 5. januarja, Geoplin se na odločbo lahko pritoži. Praksa AVK je po Kraškovih pojasnilih takšna, da takoj, ko upravno sodišče odloči o tožbi zoper odločbo, uvede prekrškovni postopek. "Tej praksi bomo sledili tudi tu," je dejal Krašek, ki pričakuje, da bo Geoplin vložil tožbo na upravno sodišče.

Geoplin je sicer v tem postopku ugotavljanja kršitve zlorabe prevladujočega položaja na trgu sprejel zaveze za odpravo, katerih ustreznost je AVK preverila s t.i. tržnim testom. Odzivi so bili različni, nekateri tudi pozitivni, večina pa je bila odklonilnih, zato smo Geoplin obvestili, da jih AVK ne sprejema," je še pojasnil Krašek.

Geoplin: Odločba AVK je nepravilna in nezakonita

Geoplin se z odločbo Agencija za varstvo konkurence, s katero je ta ugotovila, da je Geoplin zlorabljal prevladujoč položaj na trgu dobave zemeljskega plina industrijskim odjemalcem, ne strinja. "Odločba je nepravilna in nezakonita," so poudarili in dodali, da bodo zoper odločbo uporabili razpoložljiva pravna sredstva.

Kot so v sporočilu za javnost spomnili v Geoplinu, odločba AVK še ni pravnomočna, zoper njo pa bodo uporabili razpoložljiva pravna sredstva.