Odgovor na vprašanje, kdo je drugi največji lastnik Petrola, skrit za fiduciarnim računom pri praški Československi obchodni banki (ČSOB), je začela iskati tudi Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP).
Ta je po naših podatkih od NLB zahtevala razkritje pogodbe, s katero je največja državna banka konec oktobra tri odstotke delnic Petrola prodala imetniku fiduciarnega računa na Češkem. Slednji je delnice kupil tudi od Istrabenza in Gorenjske banke, s čimer je v poslu, ki ga je izpeljala Alta Invest, z enim zamahom skupaj pridobil več kot devet odstotkov delnic Petrola. Neznani imetnik fiduciarnega računa v Pragi, ki se je znašel pod drobnogledom ATVP, ima danes v lasti že 12,8-odstotni delež največjega slovenskega naftnega trgovca. V NLB so na naša vprašanja o preiskavi ATVP odgovorili le, da odnosov s strankami ne komentirajo.
Narobe svet v NLB: delnice prodajajo, svetujejo nakup
Prav zaradi tega, ker je »češki« lastnik delež kupil prek fiduciarnega računa, se je lahko izognil tudi obveznemu poročanju o tem, da je v Petrolu presegel pet- oziroma desetodstotni lastniški delež. To od vlagateljev v delniške družbe zahteva zakon o trgu finančnih instrumentov. Če tega vlagatelj ne stori, mu grozi do pol milijona evrov globe, ki jo izreče ATVP. A ta ima pri preverjanju pravih lastnikov tujih fiduciarnih računov bolj ali manj zvezane roke. Imetnike teh računov namreč ščiti tuja bančna zakonodaja. Gre za »luknjo«, ki jo tudi zaradi želje po prikrivanju lastništva po koncu obdobja domačih delniških parkirišč v zadnjih mesecih na veliko izkoriščajo nekateri večji delničarji Gorenja, Pivovarne Laško, Zavarovalnice Triglav, Save Re…
Zdi se, da se je boj za obvladovanje Petrola šele dobro začel. Poročali smo že, da si želi »češki« lastnik svoj delež še povečati, pri čemer mu gre na roke tudi borzna cena delnice, ki je nižja od ocen analitikov. Njen enotni tečaj je včeraj znašal 284 evrov. Da so »Čehi« z nedavnim nakupom delnic, ki so jih po ceni 275 evrov za eno kupili od NLB, Istrabenza in Gorenjske banke, sklenili več kot dober posel, nakazuje več analiz. V Alti Deana Čendaka in Zvoneta Taljata naj bi tako že ob prodaji deležev v Petrolu vlagatelje privabljali z ocenami o visokem potencialu za rast delnice. Ta bi lahko po njihovem po metodi prostega denarnega toka (DCF) na dolgi rok pod določenimi pogoji celo presegla 360 evrov. Podobnega mnenja so celo v NLB. Tam ocenjujejo, da poštena vrednost Petrolove delnice že sedaj znaša 341 evrov. To je kar 66 evrov več od cene, ki jo je banka iztržila ob prodaji »Čehom«. Še več, v NLB pod vodstvom Janka Medje vlagateljem priporočajo celo nakupe delnic Petrola. Vse to odpira vprašanje, ali je Alta kot organizator posla res delovala v interesu prodajalcev. Dva od teh, Istrabenz in Gorenjska banka, sta bila sicer delnice zaradi svojih težav tako rekoč prisiljena prodati.
Bo rast delnice zamrznilo prevrednotenje Geoplina?
Tudi zato je ključno vprašanje, ali in kaj lahko napovedano rast Petrolove delnice ustavi. O enem od možnih načinov se v zadnjih dneh govori v revizorskih krogih. Gre za možno prevrednotenje nekaterih Petrolovih naložb v pridružene družbe, kar bi lahko zmanjšalo obseg lastniškega kapitala. Letno poročilo Petrola za leto 2014 bo revidiral Ernst & Young. Pred tem je poslovne izkaze Petrola, ki ga vodi Tomaž Berločnik, več let revidiral KPMG. Med pridruženimi družbami je daleč najpomembnejši Geoplin. Tega Petrol na ravni matične družbe že vrsto let vrednoti po pošteni vrednosti. Ali natančneje, po metodi sedanje vrednosti pričakovanih prostih denarnih tokov brez upoštevanja zadolženosti, pri kateri se daje velik poudarek projekcijam poslovanja. V letnem poročilu družbe Petrol je 32-odstotni delež v Geoplinu ocenjen na dobrih 114 milijonov evrov.
Prav v vrednotenju Geoplina se skriva tudi morebitna past za vlagatelje. Nova cenitev Petrolovega deleža v domačem trgovcu s plinom bi lahko njegovo vrednost navkljub isti metodi revidiranja precej znižala. Prihodki Geoplina so že leta 2013, ko je v Sloveniji dokončno zaživel odprt trg s plinom, v primerjavi z letom 2012 zgrmeli s skoraj 465 na dobrih 336 milijonov evrov. Čeprav naj bi Geoplinu letos to raven prihodkov uspelo ohraniti, čaka družbo že na kratek rok večje število tveganj.
Slaba novica za Napasta: AVK zavrnila zaveze
Povečanje števila konkurentov je tako odprlo boj za stranke, kar bo še povečevalo pritisk na cene in zniževanje marž. Za razliko od konkurentov ima Geoplin relativno rigidno strukturo dobave plina. Zaostrovanje odnosov med Rusijo in EU ter dokončni konec projekta Južni tok bosta zelo verjetno zmanjšala manevrski prostor za pogajanja z Gazpromom o morebitnih popustih v okviru dolgoročne pogodbe o dobavi. Nad Geoplinom, ki ga vodi Boštjan Napast, visi tudi Damoklejev meč postopka Agencije za varstvo konkurence (AVK) zaradi domnevne zlorabe prevladujočega položaja na trgu plina. Agencija je tako po naših podatkih že pred časom zavrnila relativno ohlapne zaveze, ki jih je poleti ponudil Geoplin. V družbi naj bi morebitni izpad prihodkov v primeru »črnega scenarija«, torej kazni AVK ali celo prisilne prekinitve spornih prodajnih pogodb, merili v več deset milijonih evrov.
Toda spet drugo vprašanje je, komu bi morebitno (pre)nizko vrednotenje Geoplina v Petrolovih bilancah koristilo. Z njim bi bili zagotovo najbolj zadovoljni vlagatelji, ki svoj interes vidijo v povečanju deleža v Petrolu in kupovanju njegovih delnic. Prav tu bi se lahko na tankem ledu znašla tudi uprava Petrola na čelu z Berločnikom. Ta je že sredi decembra zatrdila, da ne pozna lastnikov delnic, skritih za fiduciarnim računom pri češki banki. A v neformalnih gospodarskih in vladnih krogih je mogoče slišati tudi mnenja tistih, ki v te navedbe dvomijo. Tudi zato se bo morda Berločnik že v kratkem prisiljen braniti očitkov, da z nekaterimi svojimi ravnanji skritemu »češkemu« lastniku tudi sam pomaga odpirati vrata Petrola.
