Grško gospodarstvo naj bi se že v drugem četrtletju vrnilo v območje rasti. Napoved skromne, 0,1-odstotne rasti je predmet velikega zadovoljstva, pri čemer zlasti politiki radi pozabijo, da je grško gospodarstvo skupno v recesiji že 23 (!) zaporednih četrtletij, torej skoraj polnih šest let. Kljub temu optimizma in trepljanja po ramenih zaradi uspešne vrnitve na finančne trge ne manjka. Velik del Grkov pa se med tem še vedno mukoma prebija skozi vsakdan. Krivce za to iščejo v Bruslju, kar so jasno pokazale volitve v evropski parlament, ki so jih v Grčiji prepričljivo dobile evroskeptične stranke. Spreminjanje razmerij moči bi lahko celo do te mere zamajalo grško vlado, da bi bile potrebne predčasne volitve.
Predsednik grške vlade Antonis Samaras, navdušen nad sposobnostjo zadolževanja, kljub politični nestabilnosti že snuje razvojno strategijo, ki bi okrepila gospodarsko okrevanje. Da v tej smeri doslej ni bilo narejenega veliko, jasno kažejo posnetki in fotografije večine grških mest. Špalir avenijam delajo prazna pročelja nekdaj uspešnih malih in velikih trgovin ter podjetij.
Na ulicah beda
Še bolj tragične so zgodbe prebivalstva, ki jih je v nekaj številkah orisal nekdanji svetovalec grške vlade in politični ekonomist Janis Varoufakis. Med 2,8 milijona grških gospodinjstev jih ima kar 2,3 milijona težave pri plačevanju davkov, medtem ko jih kar en milijon ne more redno plačevati računa za električno energijo. Vsak mesec ostane zaradi tega v temi približno 30.000 grških gospodinjstev. Število je celo nizko, če temu dodamo podatek, da se je razpoložljivi dohodek gospodinjstev od leta 2010 znižal za skoraj tretjino, pokojnine pa so v tem obdobju postale glavni vir prihodkov že za 48,6 odstotka grških družin.
Komaj 3,5 milijona zaposlenih mora ob tem podpirati 4,7 milijona brezposelnih in neaktivnih, pri čemer zaposlitev že dolgo ni več tudi zagotovilo za redno plačo. Pol milijona zaposlenih v Grčiji namreč že tri mesece zaman čaka na plačo. Je to država, ki se pobira iz krize, ali država, ki čaka na nov bankrot? Odgovor finančnih trgov je kristalno jasen. Kljub manjšemu šoku na obvezniških trgih pred nekaj tedni se zahtevani donosi na desetletne grške obveznice spet znižujejo in so okoli šestih odstotkov skoraj pol nižji kot lanskega julija. Vlagatelji so aprila razgrebli tri milijarde evrov vredne petletne obveznice, količina ponudb je presegla celo 20 milijard evrov. Grkom je ob tem uspelo iztržiti 4,95-odstotno obrestno mero, kar je skoraj nepredstavljivo ugodno. Slovenija se je lani jeseni z zaprto izdajo triletne obveznice zadolžila le malenkost ceneje.
Razlogov za ugodno zadolžitev je lahko več. Prvič, ugodne razmere na evropskih finančnih trgih znižujejo obrestne mere na državne obveznice, zaradi česar iščejo vlagatelji bolj tvegane in donosne naložbe. Številnost snubcev za nakup grškega dolga, bilo jih je več kot 600, s tega stališča ne preseneča. Drugič, od 320 milijard evrov javnega dolga so Grki trojki dolžni kar 80 odstotkov, vendar bodo ta dolg začeli odplačevati šele leta 2023. Kratkoročno je torej Grčija solventna, medtem ko se bo po devetih letih zgodba znova zapletla. In tretjič, Berlin je popolnoma spremenil odnos do Grčije, ki jo je nekoč podil iz območja evra, zdaj pa jo želi ob sebi za vsako ceno. Kanclerka Angela Merkel je med svojim zadnjim obiskom Aten s superlativi hvalila trud in uspehe grške vlade, pozitivni preobrat pa ji je pomagal doseči novo slavje na EU-volitvah.
Edini problem je, da niti eden od omenjenih razlogov nima veliko skupnega z realnim stanjem v Grčiji, kjer je brez dela skoraj 27 odstotkov ljudi, med mladimi celo več kot 60 odstotkov. Grški BDP se je v času krize zmanjšal za več kot četrtino, samo vlaganja pa so upadla za krepkih 58 odstotkov.
Gospodarskega okrevanja od nikoder
Kaj se je torej v nekaj mesecih spremenilo, da je Grčija postala nenadni hit na finančnih trgih, kjer že načrtuje novo izdajo obveznic? Razen razpoloženja na finančnih trgih ne prav dosti. Čeprav je bonitetna agencija Fitch Ratings minuli teden zvišala oceno Grčije. Tudi v očeh agencije Moody's bi morali biti vlagatelji še naprej izredno previdni pri vlaganju v grški dolgoročni dolg. Bonitetna ocena Caa3 je namreč le eno stopnjo nad oceno C, ki pomeni bankrot, in je pojasnjena z besedami: »Veliko možnosti za bankrot, majhna verjetnost okrevanja.« Slovenija ima pri isti agenciji osem stopenj višjo oceno, a še vedno ostaja v zloglasnem »junk« območju.
Pri čemer smo v Sloveniji vsaj že začeli postopke sanacije bank, medtem ko v Grčiji za ustanovitev slabe banke preprosto ni denarja. Podjetja, ki nujno potrebujejo kredite, propadajo. Samo februarja se je obseg kreditov nefinančnim družbam znižal za 5,2 odstotka. Delež slabih posojil v grških bankah je že blizu 38 odstotkov, medtem ko naj bi do konca leta presegel 40 odstotkov. Kljub temu imajo grške banke v nasprotju s slovenskimi dostop do denarja na finančnih trgih. Grški Piraeus bank in Alpha bank sta s prodajo obveznic zbrali skupno 1,25 milijarde evrov kapitala, s prodajo delnic pa še dodatne tri milijarde evrov.
