S tem naj bi Jaklič, ki je Arharja nasledil na čelu uprave zavarovalnice, storil kaznivi dejanji zlorabe položaja in pranja denarja. V nečednih poslih naj bi sodelovali tudi nekdanji član uprave Vzajemne Henigman ter takrat vodilna moža S&T Slovenija Klavdij Godnič in Sašo Berger.
Začetni koraki pri informacijski odcepitvi Vzajemne od ZZZS
Arhar je bil predsednik uprave Vzajemne od julija 2001 do junija 2003, ostala člana uprave pa sta bila Jaklič in soobtoženi Franc Henigman. Arhar je danes kot priča v sojenju proti Jakliču ter soobtoženim dejal, da so bili takrat narejeni začetni koraki pri informacijski odcepitvi Vzajemne od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Da se informacijsko odcepijo, so bili v upravi soglasni, je dejal.
Poleg tega so razmišljali o sodelovanju z največjo nemško zdravstveno zavarovalnico, s katero bi vzpostavili nove lastne zavarovalniške produkte in ne samo dopolnilna zavarovanja. Ker ZZZS teh produktov nima, je bila informacijska odcepitev nujna, je pojasnil in dodal, da na koncu do sodelovanja z omenjeno nemško zavarovalnico ni prišlo.
Na kaj protizakonitega ni niti pomislil
Kot uprava so po Arharjevih navedbah imeli dogovor, kdo je za kaj odgovoren. Za področje informacijske tehnologije je bil odgovoren Henigman. »Imel sem popolno zaupanje do svojih kolegov in nikoli nisem posumil, da bi bilo v njunem delovanju kaj sumljivega ali protizakonitega,« je dejal.
Arhar ne ve, kako daleč je v času, ko je predsedoval upravi Vzajemne, prišel projekt informacijske osamosvojitve. Ve pa, da so se v tistem času zbirale ponudbe. Pri tem so po njegovih navedbah imeli dva kriterija: ceno in ugled podjetja. Danes je dejal, da se zaradi časovne oddaljenosti od dogodkov ne spomni, katere družbe so bile udeležene v dogovarjanja za posel.
Ne spomni se, ali je podpisoval kakšne pogodbe s S&T
Se pa spomni podjetja S&T. Prav tako je enkrat sprejel predstavnika podjetja IN-2 iz Zagreba, njegovega imena se več ne spomni. Arhar se ne spomni nobenih ponudb, ki so jih na Vzajemni prejeli, niti pogodb za ta posel. Tako se ne spomni, ali je podpisoval kakšne pogodbe s S&T.
Trdi, da ni nikoli slišal, da bi se Jaklič z družbo S&T kaj dogovarjal. Arhar tudi ne pozna družbe M-kontakt. To je Jakličevo podjetje na Hrvaškem, ki naj bi preko fiktivnih svetovalnih pogodb prejelo denar od več povezanih podjetij S&T Slovenija v tujini. Podjetje naj bi potem denar prelilo v nepremičnine na Korčuli.
Zunaj Vzajemne z njima ni sodeloval
Danes je tudi povedal, da zunaj Vzajemne ni nikoli sodeloval z Jakličem ali Henigmanom. Niti si ni od njiju izposodil denarja, saj kot pravi, ga ni niti potreboval.
Sicer pa je danes tudi razkril, zakaj je leta 2003 odšel iz Vzajemne. Pojasnil je, da je takratni nadzorni svet zavarovalnice pod vodstvom Bojana Petana »silil, da gre Vzajemna na borzo«. A je Arhar menil, da je to tvegan korak, zato se je odločil oditi, saj ni želel, da bi tvegali denar zavarovancev.
