Spremembe zakonodaje naj bi državi omogočile poplačilo 200 milijonov dolarjev dolga, ki zapade 30. septembra, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Gre za zadnjo potezo administracije predsednike Cristine Kirchner v pravnem boju z manjšo skupino upnikov, ki niso želeli pristati na prestrukturiranje njenega dolga po bankrotu leta 2001. V letih po bankrotu je 93 odstotkov upnikov pristalo na zgolj 30-odstotno poplačilo nominalne vrednosti obveznic in podaljšanje časovnega obdobja poplačil. Argentina je dogovore z upniki dosegla v letih 2005 in 2010.
A dva ameriška hedge sklada, NML Capital in Aurelius Capital Management, ki sta poceni kupila argentinske obveznice v vrednosti 1,3 milijarde dolarjev, nista pristala na prestrukturiranje. Svoje sta zahtevala na ameriškem sodišču, ki jima je julija letos prikimalo in Argentini naložilo, da sklada poplača v celoti. Ker je država to zavrnila, je pristala v delnem bankrotu.
Plačilne obveznosti preselili iz New Yorka
Z novo zakonodajo so argentinski poslanci plačilne obveznosti države iz naslova prestrukturiranega dolga prenesli iz New Yorka, kjer so bile podvržene ameriškemu pravu, v Buenos Aires ali Pariz. S tem so sicer ravnali v nasprotju z mnenjem ameriškega sodnika, da bi bil premik plačil izven ZDA nezakonit. Z namenom ustvariti pritisk na banko je sodnik Thomas Griesa celo zamrznil 539 milijonov dolarjev, ki jih je Buenos Aires položil na račun v banki Bank of New York Mellon z namenom poplačati upnike.
Hedge skladi, ki jih Argentina označuje za mrhovinarske, so že napovedali, da bodo v ZDA izpodbijali novo argentinsko zakonodajo. Griesa pa je podjetjem, ki bi Argentini pomagale zaobiti njegovo odločitev, zagrozil s sankcijami.
