Vlagateljev na Wall Streetu vse od Facebookovega vstopa na borzo ni grabila takšna mrzlica kot v minulih dneh, ko je kitajski spletni velikan Alibaba priredil prvo javno ponudbo delnic (IPO) na newyorški borzi. Zaradi velikega apetita vlagateljev je cena delnice poskočila s 60 do 66 dolarjev na 68 dolarjev. Zmeda v knjigi naročil je včeraj za nekaj ur zamaknila začetek trgovanja z delnicami z oznako BABA. Ko so vendarle prišle na trg, pa je njihova vrednost narasla že na 92 dolarjev.
Alibaba je v doslej največjem IPO na ameriških tleh zbral 21,8 milijarde dolarjev, s čimer je vrednost družbe zrasla že na 168 milijard dolarjev. To je več od Amazona, vrednost katerega znaša 150,1 milijarde dolarjev. Ob dodatnem interesu obstoječih vlagateljev bi sicer lahko končna številka IPO poskočila tudi na 25 milijard dolarjev – toliko denarja na IPO ni zbrala še nobena družba v zgodovini.
Zakaj evforija
Alibaba je podjetje, ki živi pretežno na spletu. Je največji svetovni spletni trgovec, ki združuje tako lastnosti Amazona, eBaya, v manjšem obsegu pa tudi Googla. Večino prihodkov ustvari od provizij, ki jih prejme od svojih največjih spletnih trgovin Taobao in Tmall. Od lanskega do letošnjega junija je Alibaba prek omenjenih spletnih trgovcev prodal denimo za 296 milijard dolarjev proizvodov. To je približno 100 milijonov dolarjev več, kot sta skupaj prodala šampiona spletne trgovine na zahodu eBay in Amazon. Slednjemu je bolj podoben Tmall, prek katerega prodajajo trgovci tudi svetovno znane blagovne znamke. Tbaobao, ki je daleč največji spletni trgovec v skupini Alibaba, pa je nekakšna kitajska »bolha« ali eBay, kjer potrošniki trgujejo pretežno med seboj. Že leta 2016 naj bi prek Alibabovih spletnih trgovin nove lastnike dobilo za 500 milijard dolarjev različnih proizvodov.
Kljub izrednemu potencialu za rast mnogi svarijo pretirane optimiste in kažejo na primer Facebooka, ki je pred leti bridko razočaral mnoge vlagatelje, saj je imel nemalo težav z generiranjem prihodkov. Tudi zaradi slabega izkoriščanja možnosti, ki jih ponujajo pametni telefoni. Alibaba teh težav nima, saj opravijo potrošniki s pametnimi telefoni kar tretjino vseh nakupov prek njegovih spletnih strani. Še v lanskem drugem četrtletju pa je poprijel za pametni telefon komaj vsak osmi potrošnik. Ob dejstvu, da je na Kitajskem že danes krepko več kot 700 milijonov uporabnikov pametnih telefonov, ima ta trend velik pomen.
Zato ni malo vlagateljev, ki menijo, da so delnice Alibabe že danes vredne 100 dolarjev, kar je sicer 30-kratnik za letos pričakovanega dobička na delnico. Vrednost Alibabe bi v tem primeru dosegla skoraj 250 milijard dolarjev, s čimer bi se uvrstila med 10 največjih svetovnih družb po tržni kapitalizaciji, pred velikane, kot so Coca-Cola, Facebook, Novartis, Wall-Mart, Chevron, Royal Dutch Shell, PetroChina in drugi.
Velik potencial, a tudi tveganja
Tudi Jack Ma, ustanovitelj in vodilni mož Alibabe, si na začetku poti verjetno ni predstavljal, da bo njegovo podjetje kdaj postavljeno ob bok svetovnih velikanov. Sicer je vselej veljal za ekscentrika, a tudi tedaj, ko so »norega Jacka Maja« v rodni provinci Hangzhou drug za drugim zavračali potencialni delodajalci, med njimi tudi KFC, je sanjal o internetu. Leta 1999 mu je nekako uspelo zbrati 60 tisočakov in ustvaril je Alibabo, ki petnajst let pozneje zaposluje skoraj 27.000 ljudi, letos pa naj bi ustvaril skoraj devet milijard dolarjev prihodkov. V kitajski spletni trgovini obvladuje skoraj 80-odstotni delež, saj njegovih deset in več trgovin redno obiskuje 280 milijonov kupcev.
A eno glavnih tveganj za vlagatelje in prihodnost Alibabe je ravno odvisnost od kitajskega trga, kjer ni uspeha brez dobre volje politike. Alibaba Group je namreč v osnovi podjetje iz Kajmanskih otokov, ki ustvarja prihodke in dobiček na podlagi pogodbenih pravic do vseh hčerinskih podjetij, v katerih ostaja večinski lastnik Ma. Čeprav takšna ureditev obide kitajske zakone, ki prepovedujejo tuja vlaganja, in omogoča vstop tujega kapitala v skupino Alibaba, ostaja vprašanje, koliko vpliva na strateške odločitve bodo tuji vlagatelji sploh imeli. Ma se je v preteklosti že samovoljno odločil za izčlenitev plačilnega servisa Alipay iz skupine Alibaba, s čimer je zakuhal spor z velikim delničarjem Yahoojem. Spomladi je na lastno pest za financiranje investicije soustanovitelju Simonu Xieju posodil eno milijardo dolarjev. A dokler bo rasla vrednost Alibabe in dokler bodo pritekale dividende, bo večini verjetno vseeno.