Po izboru finančnega svetovalca, ki bo usmerjal postopek prodaje Žita, lahko v kratkem pričakujemo objavo javnega razpisa za prodajo večinskega deleža. Toda v nasprotju s propadlim prodajnim postopkom izpred dveh let bo moral zdaj kupec nase prevzeti dosti večje strateško tveganje.
Če bi Agokorju Ivice Todorića tokrat vendarle uspelo prevzeti Mercator, obstaja resna nevarnost, da bi Hrvati umaknili Žitove izdelke z Mercatorjevih polic oziroma v najboljšem primeru občutno znižali njihovo prisotnost na njih. Podobni zgodbi smo bili priča pred leti, ko je Todorić čez noč, razen z redkimi izjemami, umaknil vse slovenske izdelke iz Agrokorjeve trgovske verige Konzum. To pa bi lahko pomembno znižalo vrednost Žita, ki kar tretjino od več kot sto milijonov evrov prihodkov ustvari z Mercatorjevo trgovsko verigo.
Zato je na mestu vprašanje, koga lahko konzorcij prodajalcev – Sod, Modra zavarovalnica, KD Kapital, KD Skladi, Adriatic Slovenica in NLB Skladi –, ki skupaj prodaja dobrih 50 odstotkov delnic, tokrat pričakujejo pred vrati Žita. Iz različnih virov je mogoče slišati, da se za nakup največjega slovenskega peka ogreva hrvaška Podravka. Gre za eno večjih družb na Hrvaškem, lastnico številnih znanih blagovnih znamk, v svojem portfelju pa ima tako kot Žito tudi čaj in riž. Drugi možni hrvaški investitor, ki se omenja, je Mlinar. Ta se na našem trgu pospešeno širi z mrežo lastnih pekarn. Do nedavnega se je omenjala tudi največja hrvaška mlinarska družba Granolio Hrvoja Filipovića. Ta je v zelo dobrih odnosih s Todorićem, sredi aprila letos pa je od Agrokorjevih podjetij Pik Vinkovci in Belje prevzel mlinarsko dejavnost. Če bi Žito kupilo katero od omenjenih hrvaških podjetij, se njegov položaj na Mercatorjevih policah verjetno ne bi spremenil, četudi bi najboljšega trgovca prevzel Agrokor.
Tako kot v zadnjem prodajnem postopku, v katerem na koncu kot še edini preostali ponudnik ni želel ponuditi več kot 40 milijonov evrov, naj bi za nakup Žita tudi tokrat kandidiral srbski MK Group v lasti Miodraga Kostića, znanega kot kralj sladkorja. Potem ko mu Žita niso hoteli prodati za 40 milijonov evrov, je Kostić na enem od zadnjih pogajanj po naših informacijah napovedal, da bodo lastniki čez čas od prodaje Žita lahko iztržili le še polovico želenega zneska. Toda če upoštevamo, da ima Žito v ljubljanskem BTC v lasti 100.000 kvadratnih metrov veliko zemljišče, za katero naj bi bilo mogoče iztržiti 20 milijonov evrov, so takšne napovedi pretirane. Trenutno vrednost Žita na Ljubljanski borzi znaša 36 milijonov evrov. V zadnjem prodajnem postopku je sodelovala tudi Panvita Stanka Polaniča, ki je za Žito ponujala 35 milijonov evrov. A kot je pojasnil predsednik Panvitine uprave Peter Polanič, jih nakup Žita ne zanima več.
Za nakup bi se v sodelovanju s kakšnih finančnim skladom lahko potegoval tudi Don Don, ki ga obvladujeta Aleš Mozetič in Alenka Mozetič Zavrl, ocenjujejo poznavalci. Don Don se v zadnjih letih pospešeno širi v državah nekdanje Jugoslavije, predvsem v Srbiji, kjer v mlinarstvu in pekarstvu igra eno od ključnih vlog. Mozetič je pojasnil, da trenutno nimajo ambicij za prevzem Žita. V lanskem letu je Skupina Don Don dosegla približno 55 milijonov evrov prihodkov, od tega kar 40 milijonov evrov na srbskem trgu. S finančnim skladom iz tujine bi pri prevzemu lahko sodelovala tudi uprava Žita na čelu s predsednikom uprave Janezom Bojcem, napovedujejo poznavalci razmer. Slednji skupaj s preostalimi člani uprave Petrom Rajačičem, Sandijem Svoljšakom in Erikom Žuničem obvladuje okoli pet odstotkov delnic Žita. Bojc je zavrnil ambicije po prevzemu Žita.
Skupina Žito je lani dosegla 110,86 milijona evrov konsolidiranih prihodkov od prodaje, kar je malenkost manj kot leta 2012. Pri tem se je čisti dobiček zvišal za skoraj 500 odstotkov, na 2,2 milijona evrov. Obstoječim dejavnostim je Žito pred kratkim dodalo še zastopstvo za pivo Bavaria, izdelke multinacionalk Unilever in Nestle. Po Bojčevih besedah so se za distribuiranje teh izdelkov odločili, ker imajo precejšnje logistične zmogljivosti, z distribucijo dodatnih izdelkov pa se strošek logistike na enoto izdelka znižuje. Pomemben razlog je bil tudi, da se je z distribucijo uglednih izdelkov izboljšal Žitov položaj pri kupcih.
