Več kot štiri leta po tem, ko smo v Dnevniku začeli razkrivati sporne posle skupine Hypo Alpe Adria Bank Slovenija, se je v tako imenovani aferi Hypo včeraj začelo tudi prvo sojenje. Na zatožno klop sta sedla poslovnež Jože Anderlič in Andrej Oblak, nekdanji direktor družbe Hypo Alpe Adria Consultants Andrej Oblak. Slednji je skupaj z nekdanjim predsednikom uprave Hypo Alpe Adria Bank Slovenija Božidarjem Španom, njegovim naslednikom Antonom Romihom in nekdanjim direktorjem Hypo Leasinga Andrejem Potočnikom član štiriperesne deteljice nekdanjih vodilnih v slovenskem Hypu, ki so v sodni preiskavi tudi v zadevi Vegrad.
Oblaku in Anderliču, sicer lastniku Kranjske investicijske družbe (KID), tožilstvo očita zlorabo položaja in pravic pri prodaji in nakupu projektnega podjetja Hypo Upro. Oba včeraj nista priznala krivde. Posel je bil izpeljan na domala enak način kot preostali sporni Hypovi posli, ki jih preiskuje tožilstvo. V prvem koraku je družba Hypo Alpe Adria Consultants leta 2004 za 14.000 evrov prodala svoje podjetje Hypo Upro v Liechtenstein. Kupilo ga je tamkajšnje off-shore podjetje Ramua AG. To je le malo zatem čez noč postalo lastnik 21.000 kvadratnih metrov velikega Hypovega zemljišča v Dravljah, za katerega se je zanimal Hofer. Njegov posrednik v Sloveniji je bil Anderlič, čigar družba Modro polje Alfa je v začetku leta 2006 od Ramue AG odkupila delež v podjetju Hypo Upro. Za to je odštelo 1,94 milijona evrov. To je pomenilo, da je celoten dobiček iz posla ostal na računu podjetja v Liechtensteinu. Njegov ekonomski lastnik je bil po ugotovitvah tožilstva Miro Oblak, oče Andreja Oblaka.
Anderlič – poslovnež iz jedra Hypovega omrežja
Kljub temu naj bi imel pomembno korist od posla prav Anderlič. To naj bi dokazovale poznejše denarne transakcije. Po naših informacijah naj bi namreč velika večina denarja najprej romala na račun dveh podjetij z Britanskih Deviških otokov. Nato naj bi se vrnila v Evropo. 800.000 evrov naj bi tako končalo na Anderličevemu računu v Liechtensteinu.
Sojenje, ki naj bi se po pričakovanjih močno zavleklo, bo odgovorilo na več vprašanj. Najprej o sami naravi delovanja nekdanjih vodilnih v Hypu. Oblakova odvetnica Katarina Prebil je na včerajšnjem sojenju poudarjala, da so bile vse odločitve v poslih, pri katerih so sodelovale liechsteinske družbe, sprejete v Avstriji. A podatki o denarnih tokovih iz posla morda kažejo drugačno sliko. 686.000 evrov iz posla, pri katerem je sodeloval Anderlič, je namreč končalo pri luksemburški družbi Montparin. Njen ekonomski lastnik naj bi bil po ugotovitvah tožilstva Špan, kar je sicer njegov odvetnik Blaž Kovačič Mlinar včeraj zanikal.
Pri tem ne gre prezreti, da je bil Anderlič vrsto let eden najpomembnejših poslovnežev iz omrežja okrog Hypa. Bil je dolgoletni komitent te banke z močnimi poslovnimi zvezami v Avstriji. Med drugim je vodil tudi Fundacijo Parus, ki jo je ustanovil nekdanji hišni odvetnik Hypo banke Miro Senica, v njenem upravnem odboru pa je sedel tudi Špan. Njegov naslednik Romih je po odhodu iz Hypo banke službo našel prav v eni od Anderličevih družb. Anderlič je bil tudi eden od členov pri preprodaji podjetij v tako imenovani »operaciji Delamaris«, nekaj časa pa tudi solastnik posestva Bužekijan nad Izolo. Zaradi spornega Vegradovega plačila 1,3 milijona evrov istoimenski družbi Senico, ki naj bi bil dejanski prejemnik tega denarja, preiskuje specializirano državno tožilstvo.
Ključ do afere Hypo je skrit v Panami
Primer Oblak-Anderlič bo vsaj posredno pomemben tudi za sodno preiskavo slovenskega dela afere Hypo. Po naših podatkih je namreč najmanj eno podjetje z Britanskih Deviških otokov, prek katerega je »potoval« dobiček iz posla z zemljiščem v Dravljah, v istem obdobju prejelo zajetno vsoto denarja (okrog 192.000 evrov) še od enega podjetja, ki naj bi bilo povezano z nekdanjimi vodilnimi v slovenskem Hypu. Gre za liechtensteinsko podjetje Immo Invest Fund AG. Njegovi lastniki so po ugotovitvah kriminalistov Špan, Romih, Potočnik in Oblak. Prvi trije tega nikoli niso potrdili, Oblak pa zatrjuje, da je edini lastnik sam.
Prav to podjetje je stična točka do ključnega posla, ki je predmet sodne preiskave: preprodaje zemljišča ob Vojkovi cesti v Ljubljani. Tega je leta 2007 za 5,5 milijona evrov odkupilo panamsko podjetje Enjuan Management Corp. in ga le dober mesec dni pozneje za 22 milijonov evrov prodalo Vegradu. Denar za posel, pri katerem so ustvarili več kot 16 milijonov evrov dobička, so »Panamci« dobili od Immo Invest Funda.
Vprašanje, kdo so dejanski lastniki podjetja iz Paname, je eno ključnih v slovenskem delu afere Hypo. Enjuan Management Corp. je bil namreč le odskočna deska za nadaljnja nakazila tega denarja na več deset off-shore podjetij in računov po vsem svetu. Med njimi naj bi bila tudi podjetja v lasti Špana, Romiha, Potočnika in Oblaka. Vsak od njih naj bi na račune podjetij v Liechtensteinu ali Luksemburgu že isto leto prejel od dva do 2,5 milijona evrov. Če bi se sumi preiskovalcev o dejanskih lastnikih podjetja iz Paname potrdili, bi bržčas dokončno postalo jasno, da so operacijo, ki jo je plačal pozneje propadli Vegrad, načrtovali in vodili v slovenskem Hypu, ne pa v Avstriji. To pa bi lahko posledično otežilo tudi Oblakovo obrambo v zadevi Anderlič.