V naslednjih dneh naj bi vodstvo Slovenskega državnega holdinga (SDH) končalo pogajanja z nemškim Fraportom, ki je za Aerodrom Ljubljano ponudil najvišjo ceno in po neuradnih informacijah v ponudbo vključil tudi najmanj razveznih in odložnih pogojev. Po napovedih naših virov naj bi bila pogodba s Fraportom že v večji meri usklajena, podpisana pa bi utegnila biti že prihodnji teden.
Še najbliže ponudbi Nemcev se je, kot smo razkrili v Dnevniku, približal sklad Friedmann Pacific, medtem ko naj bi ponudbi francoskega Vinci Airports in italijanskega Save Group opazneje odstopali od pričakovanj lastnikov. Francozi so po tistem, ko so se v SDH odločili, da pogajanja nadaljujejo zgolj s Fraportom, svojo ponudbo nekoliko zvišali, a naj bi bila ta še vedno bistveno skromnejša od ponudbe Nemcev in celo Friedmann Pacific, ki ima med drugim v lasti tudi hongkonško letalsko lizinško skupino China Aircraft Leasing. Francozi, ki jim svetujeta Ilirika Igorja Štembergerja in Pristop, naj bi zdaj stopnjevali lobistične pritiske in si prizadevali, da bi se ponovno vključili v boj za nakup brniškega letališča. Čeprav prodaji dobro kaže, pa ne preseneča strah pri kupcih in prodajalcih, da utegne politika tik pred zdajci prodajo upočasniti. A kljub zadržkom, ki jih ima nova koalicija do privatizacije, velja spomniti, da je bodoči premier Miro Cerar že po zmagi na parlamentarnih volitvah izrazil dvom, da bi lahko nova vlada posegla v postopke, ki že potekajo.
Velike ambicije pri tovornem prometu
Velika želja Fraporta za nakup Aerodroma Ljubljane, ki se odraža tudi v visoki ponudbi, je razumljiva. Najbližji letališči, ki jih obvladuje Fraport, sta namreč v Bolgariji (Varna in Burgas), medtem ko v bližnji okolici Nemci še nimajo svoje zastavice in ne želijo tvegati, da bi jim konkurenti zaprli enega pomembnejših in perspektivnejših koridorjev v Evropi. Če Fraportu ne bi uspelo kupiti Aerodroma Ljubljana, bi bil po ocenah naših virov primoran pri načrtovani privatizaciji letališča Nikole Tesle v Beogradu staviti na vse ali nič, tega tveganja pa si Nemci zagotovo ne želijo.
Kakšne načrte ima Fraport z Aerodromom Ljubljana, uradno ni znano, po navedbah naših virov pa naj bi imeli velike ambicije zlasti pri razvoju tovornega prometa, ki ga je nekoliko lažje preusmeriti kot potniški promet. Na brniškem letališču oskrbijo približno 18.000 ton tovora na leto, kar je blizu njihovih maksimalnih zmogljivosti. Za primerjavo omenimo, da je to več, kot tovornega prometa oskrbita zagrebško in beograjsko letališče skupaj. Pretovor tovora na vseh balkanskih letališčih skupaj pa zvodeni v primerjavi s tovornim prometom na frankfurtskem letališču, ki ga upravlja Fraport. Na tem so namreč samo v prvih šestih mesecih letošnjega leta oskrbeli kar 1,1 milijona ton tovora, kar je približno toliko, kolikor bi ga ob trenutnih trendih Aerodrom Ljubljana v približno 60 letih skupaj.
Obstoječe kapacitete bi na Aerodromu Ljubljana po ocenah poznavalcev lahko sorazmerno hitro povečali že z manjšimi naložbami in postavitvijo dodatnih montažnih objektov. Zemljišča, na katerih naj bi v prihodnosti zrasel manjši regijski logistični center, imajo v Aerodromu Ljubljana že nekaj let rezervirana, prav tako pa naj bi imeli že pripravljen tudi idejni projekt, a so doslej prednost dajali gradnji novega potniškega terminala.
Pričakovati je, da se bo v prihodnjih letih prav pri tovornem letalskem prometu odvila ostra bitka na Balkanu, v kateri bodo ključni igralci prihodnja lastnika Aerodroma Ljubljana in Nikole Tesle ter zagrebško letališče oziroma njegov lastnik, francoski Charles de Gaulle. To bitko za zdaj dobiva Aerodrom Ljubljana, odločilno pa bo predvsem to, kateremu od treh omenjenih letališč bo prvemu uspelo postaviti regijski tovorni center.
Financiranje za Nemce ne bi bilo težava
Zaradi izplačila izrednih dividend v višini 35 milijonov evrov se je naložbeni potencial Aerodroma Ljubljana sicer nekoliko znižal, vendar pa ustvarjeni dobiček iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) po ocenah analitikov še vedno zadošča tako za postavitev regijskega tovornega centra kot tudi za nadgradnjo obstoječega potniškega terminala. Aerodrom Ljubljana je namreč še vedno popolnoma nezadolžen, letno pa ustvari nekaj več kot 10 milijonov evrov EBITDA, medtem ko bi prvo fazo gradnje tovornega regijskega centra po neuradnih ocenah lahko zaključili že z okoli 20 milijoni evrov.
Financiranje prevzema in nadaljnjega razvoja Aerodroma Ljubljana za Fraport ne bi smelo predstavljati večjih težav. Upravljalec frankfurtskega letališča, prek katerega je lani potovalo 103,5 milijona potnikov, je namreč samo v prvih šestih mesecih letošnjega leta ustvaril 1,1 milijarde evrov prihodkov, 354 milijonov evrov EBITDA ter slabih 92 milijonov evrov čistega dobička.
Nižji stroški bi koristili tudi Adrii, Leku, Krki...
A če bi se Fraport po morebitnem nakupu Aerodroma Ljubljana resnično odločil, da v Sloveniji postavi svoj regijski center, bi od države zagotovo pričakovali, da v zameno pospeši načrte za vzpostavitev železniške povezave do Aerodroma Ljubljana. To bi sicer bistveno pocenilo tudi stroške logistike, na dodatne prihranke pa bi lahko računala tudi Adria Airways. Z visokimi stroški logistike so namreč povezane tudi cene kerozina, ki ga na brniško letališče trenutno dobavlja Petrol. Za dobavo kerozina letališču so se v preteklosti neuspešno že potegovali tudi Shell, Agip in Texaco, a posel je uspelo dobiti Petrolu. Cene kerozina, ki je edini naftni derivat, kjer cen ne regulira država, so v veliki meri tudi pogojene s samo količino. Petrol namreč na Aerodrom Ljubljana letno dostavi med vsega 25.000 in 30.000 ton kerozina v skupni vrednosti okoli 20 milijonov evrov. Z nižjo ceno kerozina bi imele poleg potnikov in nacionalnega letalskega prevoznika Adrie Airways koristi tudi nekatere domače družbe, zlasti Krka in Lek, ki del svojih dobav odpravita tudi po Aerodromu Ljubljana.
Aerodrom Ljubljana bi sicer lahko tudi obšel posrednike in kerozin začel kupovati neposredno pri rafinerijah, pri čemer se omenjata zlasti rafinerija v Reki in italijanski Mantovi. A to bi bilo izvedljivo le v primeru vzpostavitve železniške povezave, Aerodrom Ljubljana pa bi moral postaviti tudi zbirne cisterne in pridobiti potrebna okoljevarstvena dovoljenja.
