Letalska družba Adria Airways s prodajo in ponovnim najemom dveh letal ni zgolj zmanjšala zadolženosti in rešila težav z likvidnostjo čez zimske mesece, ampak se je s tem dejansko ognila bankrotu. Prav grožnja stečaja družbe, ki na vnovično pomoč države ne more več računati, je po naših informacijah tudi Slovenski državni holding (SDH) prepričala o tem, da je na nedavni skupščini soglašal s prodajo in ponovnim najemom letal, čemur je nasprotoval celo nadzorni svet.
Adria, ki je v minulem letu dni že prodala dve letali, hangar in letališko ploščad, ostaja tako počasi brez premoženja, s katerim bi si lahko pomagala čez slabše čase. Trenutne razmere so za poslovanje letalskih družb zaradi nizkih cen goriva in okrevanja gospodarstva namreč izredno ugodne. Zato letalske družbe po svetu v nasprotju s slovenskim prevoznikom napovedujejo rekordne dobičke in ne prodaje premoženja.
Adria za zagotovitev likvidnosti prodaja letala...
Kot izhaja iz zapisnika ponedeljkove skupščine Adrie, se nadzorni svet, ki ga vodi Tone Pekolj iz Abanke Vipe, s predlogom predsednika uprave Marka Anžurja o prodaji in ponovnem najemu dveh letal tipa CRJ 900 očitno ni strinjal. Zakaj so k predlogu izrekli negativno stališče, nam ni uspelo izvedeti, saj se Pekolj na naše klice ni odzval, predstavnica zaposlenih v nadzornem svetu Silva Rogelj pa je pojasnila, da jim posredovanje kakršnih koli informacij ni dovoljeno.
Tudi v vodstvu upravljalca skoraj 70-odstotnega državnega deleža Adrie naj bi bili vse prej kot navdušeni nad dejstvom, da bosta v lasti letalskega prevoznika ostali zgolj dve manjši letali, od katerih bodo eno že spomladi prihodnje leto prizemljili. Kot so nam pojasnili, so s prodajo letal soglašali zato, ker podpirajo ukrepe, »ki bodo doprinesli k zagotavljanju likvidnosti in kapitalske ustreznosti družbe«, z razdolžitvijo Adrie pa da bo omogočeno njeno stabilnejše poslovanje. V DUTB, ki je od bank prevzela za 29 milijonov evrov posojil Adrii in nekaj manj kot 20-odstotni delež družbe, s čimer je postala njena druga največja lastnica, so konkretnejši. Kot pravijo, je družba s prodajo dveh letal in njunim ponovnim najemom »zagotovila sredstva za preprečitev bankrota«.
Ne le da prodaje letal ni vključeval načrt prestrukturiranja Adrie, njuna prodaja je tudi povsem v nasprotju z nedavnimi Anžurjevimi izjavami, da je »kombinacija najetih in lastnih letal dobrodošla v vsaki letalski družbi, saj se s tem razpršijo tveganja«. V prodajo letal je bila družba tako očitno prisiljena. A če Adrii, ki ji že tradicionalno v zimskih mesecih ne uspeva poravnavati bančnih posojil, dobaviteljev in plač zaposlenih, položaja ni uspelo izboljšati zdaj, ji ga bo v primeru, da se okoliščine spremenijo na slabše, še toliko težje. Dogovor o prodaji in ponovnem najemu letal so po dostopnih podatkih sklenili z ameriško družbo Aerocentury, koliko so zanju iztržili in kakšen bo dolgoročnejši finančni učinek posla, pa ne razkrivajo. V Adrii namreč na vprašanja Dnevnika ne odgovarjajo. Tako ni jasno, za koliko jim je uspelo prodati letali, za koliko let so se zavezali k najemu letal, kako visoko najemnino bodo zanju plačevali in kaj bo ta strošek, ki ga bodo poravnavali mesečno, pomenil za tekoče poslovanje družbe v primerjavi s dosedanjim poravnavanjem posojil.
... ko letalske družbe napovedujejo rekordne dobičke
Dejstvo, da je Adria v času, ko letalske družbe napovedujejo rekordne dobičke, za zagotavljanje likvidnosti prisiljena v prodajo premoženja, družbi zagotovo ne napoveduje mirne prihodnosti. Anžur, ki je še vedno prepričan, da lahko Adria preživi brez strateškega partnerja, sicer za prihodnje leto znova napoveduje dobiček, a vse njegove dosedanje napovedi so se izkazale za napačne. Za lansko leto je dobiček tako napovedoval ne glede na izid načrtovane prodaje premoženja, v tem primeru pa da jim še premostitvenega posojila za zimo ne bo treba najeti. Leto so končali s 3,1 milijona evrov izgube, kljub temu da so premoženje prodajali že v lanski zimi, pa so zaposleni plače že januarja in februarja dobivali v obrokih. Tudi letos napovedanega dobička ne bo. Ob prodaji letal zdaj pričakujejo rezultat »okoli ničle«, zaposlenim, ki so plače po obrokih tokrat prejeli že novembra, pa naj bi celo predlagali njihovo znižanje.
Kot je videti, so se v Adrii vsi učinki ukrepov, uvedenih v minulih letih, izgubili, poleg tega jim nikakor ne uspe izkoristiti pozitivnih okoliščin, kot so ugodne cene goriva, ugodni menjalni tečaji, okrevanje gospodarstva. Na drugi strani jih medtem, kot izhaja iz njihovih razlag, pri doseganju zastavljenih rezultatov vseskozi ovirajo neki zunanji dejavniki, na katere sami nimajo vpliva. Če so lani Anžurju načrte prekrižali enkratni dogodki (prodaje premoženja pod knjigovodsko vrednostjo in oblikovanja rezervacij zaradi sodnih sporov in potencialnih tožb), pripisuje letos krivdo za nedoseganje rezultatov pritiskom na cene letalskih vozovnic. Zaradi domačega nekonkurenčnega okolja, to je visokih cen kerozina in visokih letalskih taks – že lani so v Adrii negativni vpliv poslovnega okolja ocenili na dva milijona evrov –, Adria cen vozovnic namreč, kot pravijo, ne more zniževati tako močno kot njeni konkurenti.
A dejstvo je, da so v primerjavi s svetovnimi trendi na slabšem vse evropske letalske družbe, ki predstavljajo konkurenco Adrii. Po pojasnilih Mednarodnega združenja letalskih prevoznikov (IATA) jih bremenijo visoki stroški regulacije, neučinkovita infrastruktura in visoki davki, kljub doseganju dobre zasedenosti pa je njihovo poslovanje zato slabše. Da posluje Adria v precej nekonkurenčnih pogojih, pa menijo tudi v SDH, kjer pa prištevajo k razlogom za slabšo konkurenčnost Adrie poleg cen goriva na letališču Jožeta Pučnika in visokih terminalnih pristojbin še plačevanje prispevka za beneficirano delovno dobo letalskega osebja. Kot dodajajo, si skupaj z vodstvom družbe aktivno prizadevajo za konkurenčnejše poslovno okolje, a po naših informacijah imajo v SDH trenutno še druge skrbi. Potem ko so vnovični začetek prodaje Adrie, uvrščene na seznam 15 podjetij za privatizacijo, že prestavili na začetek prihodnjega leta, zdaj še to menda ni povsem gotovo, saj da interesa za nakupa letalskih družb ni.
