Evropska komisija je včeraj vendarle potrdila državno pomoč za Abanko. To je država konec minulega leta ob začasni odobritvi Bruslja že dokapitalizirala s 348 milijoni evrov, zdaj pa bo banka prejela še preostalih 243 milijonov evrov. Strošek sanacije bank se bo tako približal 3,5 milijarde evrov.
Sledil bo prenos slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki bo tako upravljala že več kot 500 terjatev. Dodatno bodo slabo banko okrepile še slabe terjatve Probanke in Factor banke, katerih prenos je prav tako v »sklepni fazi«.
Namesto zaveze k privatizaciji Abanke združitev z Banko Celje
Odločitev evropske komisije, ki je državno pomoč Abanki Vipa začasno odobrila že lani, več kot pet mesecev pa je imela na mizi tudi načrt prestrukturiranja banke, je bila pričakovana že pred meseci, kot smo poročali v Dnevniku, pa zaplet ni nastal v Bruslju, temveč doma. Evropska komisija zahteva v primeru odobritve državne pomoči praviloma vedno tudi privatizacijo tako podržavljenega podjetja ali banke, vendar slovenska stran tovrstne zaveze Bruslju ni mogla dati. Odločitve o prodaji podjetij v državni lasti so zaradi nesprejete strategije o upravljanju državnega premoženja namreč še vedno v rokah državnega zbora. Vlada Alenke Bratušek bi ob zadnjih dogodkih, ko je med drugim celo (začasno) preprečila zaključke privatizacijskih postopkov, težko prišla v državni zbor s predlogom za prodajo Abanke, poleg tega bi bilo soglasje k prodaji Abanke menda težko dobiti že na vladi.
V iskanju rešitve, po kateri bi bil volk sit in koza cela, je ministrstvo za finance komisiji ponudilo zavezo, da bo država Abanko združila z Banko Celje, ko bo ta prešla v last države. Pogoj za to je soglasje evropske komisije, ki ima načrt prestrukturiranja Banke Celje prav tako že nekaj časa na mizi. Po soglasju Bruslja bo država Banko Celje dokapitalizirala v predvideni višini 160 milijonov evrov, čemur bo sledila združitev z Abanko. Vzporedno bo medtem že potekal postopek združevanja obeh bank. Vodstvi Abanke in Banke Celje pod okriljem Banke Slovenije že pripravljata načrt prestrukturiranja združene banke, ki ga mora Slovenija komisiji posredovati najkasneje do konca leta. Že z začetkom prihodnjega leta naj bi se začeli združitveni procesi.
V skladu z navedenim je Banka Slovenije Banki Celje tudi podaljšala rok za dokapitalizacijo, ki se je sicer iztekel že konec junija. Rok za dokapitalizacijo pa je podaljšala tudi Deželni banki Slovenije (DBS), ki mora vsaj šest milijonov evrov kapitala po novem zbrati do konca leta.
Na DUTB kmalu še terjatve Probanke in Factor banke
Abanka je včeraj tako dobila tudi zeleno luč za prenos slabih terjatev v višini do 446 milijonov evrov na DUTB. Na prenos terjatev nestrpno čakajo tudi podjetja, komitenti Abanke, katerih kreditne mape so že več mesecev pripravljene za prenos in ki so zadnjih nekaj mesecev le s težavo našle sogovornika. Na DUTB so sicer nasprotno zatrjevali, da vsi postopki prestrukturiranja teh podjetij potekajo nemoteno.
A pri prestrukturiranju prezadolženega slovenskega gospodarstva, ki je vse bolj v rokah DUTB, vse le ne gre kot po maslu. Postopke naj bi nekoliko olajšali tudi s prenosom slabih terjatev s Probanke in Factor banke, ki sta v postopku nadzorovane likvidacije. Banki, ki bosta najkasneje leta 2016 prenehali delovati, po zadnjih načrtih pa še prej, naj bi predstavljali oviro pri dogovorih o moratorijih ali reprogramih posojil. Kot smo poročali pred kratkim, naj bi zato še pred koncem leta terjatve prenesli na DUTB, kjer pa zdaj pojasnjujejo, da je »proces v sklepni fazi«. Način plačila prenesenih terjatev po pojasnilih slabe banke še ni dogovorjen, v Banki Slovenije, ki opravlja funkcijo nadzornih svetov obeh bank, pa so pojasnili, da bo odločitev o načinu plačila sprejeta hkrati z dokončno odločitvijo o samem prenosu slabih terjatev. Banki bosta na DUTB prenesli samo slabe terjatve, preostale pa še naprej upravljali v skladu z načrtom likvidacije. Factor banka je imela konec julija letos sicer še 527 kreditojemalcev, Probanka pa 5201. Koliko teh ne poravnava obveznosti in bodo preneseni na DUTB, ni znano.
Na drugi strani imata banki skupaj še vedno skoraj 14.000 deponentov (Factor banka 376 in Probanka 13.360). Kot smo že poročali, bi lahko te v primeru predčasnega prenehanja obeh bank prevzela katera od drugih poslovnih bank, sicer pa v Banki Slovenije pojasnjujejo, da banki obseg depozitov zmanjšujeta in bosta to nadaljevali tudi v prihodnje.