Kot je za STA priznal direktor družbe Tomos dvokolesa Kanduč, je bilo težko začeti z ničle, a kljub temu se je v minulem letu pokazalo izredno povpraševanje po njihovih izdelkih. Največji trgi ostajajo Nizozemska, Švica in trgi bivše Jugoslavije, v porastu pa so tudi angleški, nemški in avstrijski trg. Poleg tega je oživelo povpraševanje po institucionalnih vozilih, na primer za potrebe poštnih podjetij.
Proizvodnja se je stabilizirala na okoli 600 vozil mesečno, z naročili pa so "polni" do marca. "Lahko bi proizvedli celo enkrat več, kot nam je uspelo v letu 2014," ugotavlja direktor Tomosa, ki pa ga takšen odziv niti ne preseneča. V času krize ljudje namreč iščejo kakovostne izdelke in Tomos je s svojimi mopedi po kakovostni plati večinoma boljši od konkurence.
Njihova strategija gre prav v smeri repozicioniranja blagovne znamke "made in Europe" ter butičnih, a kakovostnejših proizvodov, ki jih lahko prodajo po višji ceni. Tako njihov cilj ni, "da ponujamo nek izdelek za 500 evrov in da smo boljši kot neki kitajski skuter".
"Gremo v smer, da bi imeli izdelek, ki pomeni nekaj več, ki ga kupiš enkrat na 30 let, ampak je znan po tem, da je vzdržljiv, dober, kakovosten, varčen," je dodal Kanduč.
Takšen pristop si lahko seveda dovolijo v obstoječi organizacijski strukturi, ki je manjša in bolj fleksibilna. V programu dvokoles je tako zaposlenih okoli 30 ljudi. Čeprav bi glede na trenutno povpraševanje lahko šli v bistveno večjo proizvodnjo, pa Kanduč zagovarja postopnejšo, bolj vzdržno rast. Med načrti je tudi postopna elektrifikacija vozil. V sodelovanju s hrvaškim partnerjem že pripravljajo prototip takšnega dvokolesa.
O kakšni selitvi proizvodnje na drugo lokacijo ne razmišljajo. Kot poudarja Kanduč, je v Kopru oz. v ljudeh, ki so zrasli iz dediščine Tomosa, nakopičenega ogromno znanja, kar zanje predstavlja veliko prednost.
Ob Tomosovi 60-letnici so v Pomorskem muzeju Sergej Mašera Piran sredi tedna predstavili tudi projekt Tomos: od Jadrana do oceana - Zgodba o izvenkrmnih motorjih, ki so osvojili svet. Piranski muzej, ki prav tako praznuje 60 let, bo v sodelovanju z zbirateljem in poznavalcem Tomosove zgodovine Stevom Vujičem prihodnje leto v razstavišču Monfort na ogled postavil razstavo izvenkrmnih motorjev in drugih eksponatov, izdali pa bodo tudi tematsko monografijo.
Tomos je bil namreč v preteklosti znan ne le po motornih kolesih, pač pa tudi po izvenkrmnih motorjih. V 80. letih prejšnjega stoletja je bila koprska tovarna po obsegu proizvodnje največji evropski proizvajalec tovrstnih motorjev, Tomosova "štirica" pa je bila najbolje prodajan lahek izvenkrmni motor na svetu.
Tomos je skupaj s Splošno plovbo in kasneje Luko Koper predstavljal epopejo hitrega vzpona našega gospodarstva v tistem času, ki je slonel na vizionarstvu, je ob predstavitvi projekta poudaril direktor pomorskega muzeja Franco Juri. Kot je dodal, se je Tomosova zgodba o uspehu razvejala po vsem svetu ter odpirala in utirala pot Jugoslaviji ter Sloveniji in slovenskemu gospodarstvu do najbolj oddaljenih delov sveta.
