Po mnenju Philippa Vorndrana, investicijskega stratega družbe Flossbach & von Storch, bi morala Grčija za pet let zapustiti območje evra ter ponovno prevzeti drahmo. "Zmanjšanje dolga Grčije bi rešilo le vprašanje solventnosti, ne pa tudi njene konkurenčnosti. Grčija že sedaj, zgolj pri okoli petodstotni obrestni meri, namenja 30 odstotkov proračuna samo za plačilo obresti na njen javni dolg," opozarja Vorndran in dodaja, da se bo v prihodnjih letih ta delež še zvišal. Ob tem je izpostavil Japonsko, kjer javni dolg dosega 220 odstotkov BDP in je tako skoraj še enkrat višji kot v Grčiji, a Japonska kljub temu za obresti namenja nekajkrat manjši delež proračuna, saj plačuje le enoodstotne obresti na svoj dolg. "To je Japonski uspelo, ker je svoje pokojninske sklade prisilila, da kupujejo državne obveznice in tako ustvarjajo nenehno povpraševanje. Toda, ko se bo japonsko prebivalstvo začelo upokojevati, bo morala Japonska investitorje iskati v tujini, ti pa svojih sredstev ne bodo pripravljeni investirati po tako nizki obrestni meri. Tedaj se bo japonska ponzijeva shema zlomila," meni Vorndran.
Dobro ne kaže niti preostalim svetovnim velesilam. Leta 2040 bo morala Velika Britanija samo za obresti za svoj javni dolg plačati kar 30 odstotkov BDP, ZDA okoli 25 odstotkov, veliko boljše niso niti napovedi za nekatere preostale večje evropske države. Čeprav so državne obveznice razvitih držav obravnavane kot manj rizične, Vordran izpostavlja predvsem obveznice držav v razvoju, kjer je javni dolg v primerjavi z BDP mnogo nižji kot v razvitih državah.
"Toda javni dolg je le ena stran kovanca. Na drugi strani je zadolženost potrošnikov," opozarja Vorndran. Najhuje je v ZDA in Veliki Britaniji, kjer zadolženost potrošnikov dosega okoli 100 odstotkov BDP, medtem ko je zadolženost prebivalstva v Italiji, ki ima sicer velik javni dolg, le okoli 33-odstotna. Prav zaradi tega se Vorndranu zdi neupravičeno, da se Italijo izpostavlja kot izredno problematično. Mnogo bolj tvegana je po njegovem mnenju Portugalska. Tej namreč prihodnje leto zapade več obveznic, poleg visokega javnega dolga pa je pri okoli 80 odstotkih visoka tudi zadolženost prebivalstva.
matjaz.polanic@dnevnik.si
