Direktor Agencije za varstvo konkurence (AVK) Andrej Krašek je za zastopanje v zasebni tožbi pooblastil odvetnika Damijana Pavlina, ki zastopa tudi agencijo. V obeh primerih gre za pravdanje z družbo Pro Plus oziroma njenimi zaposlenimi, ki tožijo tako AVK kot njenega direktorja, a komisija za preprečevanje korupcije (KPK) tovrstne prakse, ko bi isti odvetnik zastopal agencijo in zasebno še njenega direktorja, ne dopušča. Krašek pojasnjuje, da sami mnenja KPK ne kršijo, saj Pavlinu za njegovo delo agencija »ni in ne bo plačala«. Zasebnega interesa ali premoženjske koristi tako ni, dodaja.
Poročali smo že, da je bil Pavlin pred leti solastnik iste odvetniške pisarne kot kasneje Krašek. Informacije, da naj bi bil Krašek pred tem v isti odvetniški pisarni zaposlen kot odvetniški kandidat, je direktor AVK, ki takrat na naša vprašanja ni odgovoril, zdaj zanikal. Pavlin zastopa AVK v tožbi zaposlenih družbe Pro Plus, ki jim je varuh konkurence pred leti zaradi suma zlorabe položaja na oglaševalskem trgu zasegel elektronsko pošto, na agenciji pa so ga po Kraškovih pojasnilih izbrali »zaradi njegovih številnih izkušenj na področju gospodarskega in civilnega prava«. »Dogovorili smo se za sodelovanje na način, da za njegovo delo v breme našega proračuna nismo in ne bomo plačali nobenega zneska. Odvetnik bo po dogovoru prejel nagrado samo v primeru, če bomo v pravdi uspešni in če bo stroške, ki jih bo sodišče prisodilo toženi stranki (AVK, op. p.), skladno z zakonodajo izterjal od tožečih strank (Pro Plus, op. p.),« nam je pojasnil Krašek in dodal, da zaposleni na agenciji tako ne bodo obremenjeni s pravdanjem, stroški pa bodo v vsakem primeru šli v breme tožečih strank, torej Pro Plusa. »S svojim ravnanjem sem nasprotno dosegel javnofinančno korist,« je še dodal direktor AVK.
Manj navdušena pa je nad javnofinančnimi posledicami nekaterih odločitev AVK proračunska inšpekcija, ki je konec lanskega leta uvedla nadzor nad porabo sredstev agencije. Iz dokumentov, s katerimi razpolagamo, izhaja, da je proračunski inšpektor pristojnim v AVK pojasnil, da ne morejo direktorju plačevati goriva za avtomobil, če ga ta uporablja v zasebne namene.
AVK ima eno službeno vozilo, ki ga lahko, če je na razpolago, uporabljajo zaposleni za službene namene, medtem ko ga lahko direktor uporablja neomejeno tudi za zasebne namene. Agencija plačuje za omenjeni avtomobil vse, vključno z gorivom, ki ga za zasebne poti porabi Krašek, kar pa ni navedeno v nobenem aktu. Plačilo goriva medtem navzgor po ugotovitvah inšpektorja sploh ni omejeno, plačuje pa se z dvema službenima plačilnima karticama. Ker evidence opravljenih voženj direktor agencije ne vodi, inšpektor ni mogel ugotoviti, koliko goriva plača AVK za službeno uporabo vozila in koliko za zasebno. V AVK so pojasnili, da plačuje direktor za uporabo vozila boniteto nekaj manj kot 40 evrov na mesec, poleg tega mu ne izplačujejo prevoza na delo. A od julija lani do konca leta so za vozilo porabili nekaj manj kot 2200 evrov, od tega več kot 500 evrov za pnevmatike, med stroški pa je najti tudi nakup avstrijske vinjete. Inšpektor je ugotovil, da je poraba negospodarna, saj lahko znaša nadomestilo za pot na delo največ 63 evrov, medtem ko so stroški avtomobila v povprečju znašali okoli 360 evrov na mesec, in to brez upoštevanja stroškov registracije, servisa, letne vinjete za Slovenijo in podobno. Agenciji je naložil spremembo pravilnika in dosledno beleženje poti. Inšpektor je ugotovil tudi, da so za izplačilo sejnin članom sveta in senata agencije na AVK porabili okoli 1200 evrov preveč, kar bo treba povrniti v proračun.
