Po tistem, ko so se banke upnice in Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) v četrtek odločile, da opustijo že dogovorjen načrt o pretvorbi terjatev v kapital Cimosa in raje predlagajo prisilno poravnavo družbe, je predsednik uprave Cimosa Jerko Bartolić včeraj odstopil. Odločitvi bank in DUTB so se zoperstavili tudi nadzorniki Cimosa pod vodstvom Vojka Antončiča. Zavrnili so očitke DUTB, da Cimos ni izpolnil vseh pogojev za sklenitev krovnega sporazuma, a še bolj skrb zbujajoče je, da za razliko od DUTB sami ugotavljajo, da prisilni poravnavi kupci Cimosovih izdelkov nasprotujejo, glavni dobavitelji pa družbi že odpovedujejo dobave in storitve.
Nadzorniki: Kupci začudeni, dobavitelji odpovedujejo posle
Uvedba prisilne poravnave v Cimosu predstavlja največjo grožnjo prav ugledu družbe, ki ga ta uživa pri svojih poslovnih partnerjih, predvsem priznanih avtomobilskih proizvajalcih. Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Metod Dragonja je za Dnevnik sicer pojasnil, da je DUTB pri Cimosovih kupcih preverjala njihovo stališče glede morebitne uvedbe prisilne poravnave in po njegovih besedah »bistvenih zadržkov, da se postopek pelje prek sodišč, ni bilo«. DUTB naj bi preverjala tudi, kakšne so možnosti, da pridobi Cimos nova naročila. »Takšne možnosti pa niso realne. Cimos zdaj ni niti v kondiciji, da pridobiva nova naročila,« je dejal Dragonja, pa čeprav je iz letnega poročila Cimosa razvidno, da so še lani začeli serijsko proizvodnjo za novo vozilo blagovne znamke Citroën. Poleg tega je družba lani pridobila nove projekte v skupni vrednosti 200 milijonov evrov, ki so jih želeli uresničiti v naslednjih nekaj letih.
»Nazorni svet ugotavlja, da Cimosovi kupci izražajo začudenje in nestrinjanje z uvedbo postopka prisilne poravnave na način, kakor ga bo sprožila DUTB, in opozarja, da glavni dobavitelji družbi že odpovedujejo dobave in storitve,« pa so včeraj zvečer po izredni seji nadzornega sveta, na katerem je Bartolić podal odstopno izjavo, sporočili iz Cimosa. Kapljo čez rob je za Bartolića predstavljalo dejstvo, da mu je ključni partner pri reševanju družbe, torej DUTB, odločitev o odstopu od načrtovane sanacije sporočil pet minut pred zdajci. Hkrati pa ga z alternativnim scenarijem, ki so ga v zakulisju pripravljali menda že teden dni, kot nam je pojasnil, sploh niso seznanili. Vodenje Cimosa bo začasno prevzel član uprave Janez Gradišek, sicer pa lahko v prihodnjih dneh pričakujemo tudi odstop nekaterih članov nadzornega sveta.
»Če nimajo kupca za Cimos, se igrajo z usodo družbe«
Banke in DUTB so z vložitvijo prisilne poravnave prevzele odgovornost za usodo Cimosa, saj so poslej vse vajeti v njihovih rokah. Kako močno soglasje o načrtovanem prestrukturiranju Cimosa z vsemi deležniki, torej tako upniki kot kupci in dobavitelji, so dosegle, ni znano. Dejstvo pa je, da so jim podroben načrt težko predstavili, saj ta še ne obstaja. Prav pomanjkanje informacij o sanaciji družbe, ki na leto ustvari več kot 400 milijonov evrov prihodkov, naj bi ključne kupce dodobra vznemirilo.
Po besedah Branka Žibreta iz družbe A. T. Kearney je pri vseh finančnih sanacijah pravilo, da so vsi deležniki vnaprej usklajeni. Vprašanje, ali sprožiti prisilno napravo, je v tem primeru le tehnično vprašanje. »Toda, če vsi deležniki niso usklajeni o prisilni poravnavi, pa je to slab signal,« je prepričan Žibret. Pri tem je ključnega pomena, da so kupci predhodno obveščeni o načrtovani operaciji in da prejmejo zagotovila, da so njihova naročila varna. Z vsakim odlašanjem pri sprejemanju pravih odločitev Cimos, ki je ena od redkih družb z razvojno naravnanim izvozom, malo potone, je dodal Žibrat. Profesor z ljubljanske ekonomske fakultete dr. Marko Jaklič je pričakoval, da bodo izvedli načrtovano dokapitalizacijo. Ker se to ni zgodilo, pa je po njegovem mnenju prihodnost družbe zelo vprašljiva. Podjetja iz avtomobilske industrije praviloma s podjetji, ki niso kapitalsko ustrezna, namreč ne smejo poslovati. Jaklič ob tem ne izključuje možnosti, da bi imeli na DUTB že kupca za Cimos: »Če ga nimajo, se z usodo družbe resno igrajo.«
Prisilno poravnavo spodbudila tudi grožnja iz Bruslja
Minister Dragonja pravi, da je pri odločitvi o uvedbi prisilne poravnave pretehtala grožnja, da bi evropska komisija tak ukrep razumela kot nedovoljeno državno pomoč. Kot smo poročali, banke v tuji lasti pri konverziji niso želele sodelovati, zato bi breme padlo na državni NLB in SID banko, na Banko Celje, ki je v večinski lasti NLB in bo kmalu pristala v rokah države, Gorenjsko banko, ki jo lahko prihodnje leto doleti ista usoda, in državno DUTB. Cimos je že v postopku presoje državne pomoči, in sicer zaradi lani podeljenih državnih poroštev v višini 35 milijonov evrov. »Ključno je znižati tveganja, da bi bila državna pomoč kvalificirana kot nedovoljena državna pomoč,« je povedal Dragonja. »Živimo v iluziji, da delovno mesto ni vredno veliko. Ohranjanje delovnega mesta je praviloma cenejše kot ustvarjanje novega,« je dejal. »Cimos je pravzaprav slovenski General Motors,« pa je opravil s pomisleki, ali je bila lanskoletna državna intervencija v Cimos smiselna. »Primerljiva je z intervencijami drugih držav v avtomobilski industriji, tako v ZDA kot v Evropi,« je dodal.