Po letu in pol pogajanj naj bi se v Hidrii z bankami naposled uskladili o pogojih dolgoročnega reprograma okoli 150 milijonov evrov posojil. V naslednjih dneh naj bi z bankami podpisali tudi dogovor, ki bo osnova za podpis krovne pogodbe o finančnem prestrukturiranju idrijske skupine. A načrte jim utegne prekrižati Kolektor Group pod vodstvom Radovana Bolke, ki je bankam pred kratkim poslal ponudbo za odkup njihovih terjatev do Hidrie.
Ponudba za Hidrio ne bi mogla priti v slabšem času. Če so imeli leta 2007, ko so sovražno vstopili v lastništvo družbe FMR (solastnica Kolektorja Groupa), močno politično podporo v prvi Janševi vladi, so danes v nemilosti bank. Na drugi strani je Kolektor Group v zadnjih letih uspel več kot uspešno prebroditi finančno-gospodarsko krizo in je finančno dobro pripravljen na nov prevzemni val. »Res je, da smo dali ponudbo za odkup terjatev do Skupine Hidria,« so nam pojasnili v Kolektorju, kjer pa podrobnosti niso želeli komentirati. Očitno pa so že prilagodili tudi svojo strategijo. Še pred nedavnim so si želeli zmanjšati odvisnost od avtomobilske industrije, sedaj pa pravijo, da se ozirajo tudi za prevzemi, ki bi okrepili ta steber njihovega poslovanja. Prav v avtomobilski industriji je Hidria v zadnjih letih naredila največji poslovni preboj, saj se ji je uspelo uvrstiti celo med predrazvojne dobavitelje.
Medja proti Kolektorju Groupu
Po neuradnih informacijah naj bi bile banke terjatve do Hidrie pripravljene prodati z le minimalnim diskontom, saj računajo, da bodo v naslednjih letih 100-odstotno poplačane. A tudi to za Kolektor ne bi smelo predstavljati večjih težav, saj so v zadnjih letih odplačali že skoraj vsa svoja posojila, medtem ko na drugi strani finančni dolg Skupine Hidria za skoraj sedemkrat presega njen letni EBITDA. Prodaji terjatev naj bi bila po neuradnih informacijah izrazito nenaklonjena zlasti NLB pod vodstvom Janka Medje, ki vodi konzorcij bank upnic Hidrie in ki ponudbe Kolektorja po neuradnih informacijah niti ni želela obravnavati. Kolektor naj bi namreč napotili kar na lastnike Hidrie, čeprav ti pri morebitni prodaji terjatev nimajo nikakršne besede. A na drugi strani nekatere banke ponudbe Kolektorja ne želijo kar avtomatično zavrniti in naj bi jih že pozvale, naj jim pošljejo konkretno ponudbo.
Okno priložnosti se namreč Kolektorju pospešeno zapira. Potem ko bodo v Hidrii z bankami sklenili krovni dogovor o finančnem prestrukturiranju, bodo lahko terjatve v kapital pretvorili le v soglasju z vodstvom Hidrie oziroma če bi v tej kršili katero od pogodbenih zavez. A tega vsaj v naslednjih dveh letih ni pričakovati. Skupina Hidria naj bi namreč po prvih ocenah letos ustvarila okoli 247 milijonov evrov prihodkov in 22 milijonov evrov dobička iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA), kar je celo nekoliko nad načrti, ki so jih v začetku leta potrdile tudi banke. Prihodnje leto naj bi se prihodki zvišali za okoli odstotek, EBITDA pa za nekaj več kot desetino, na okoli 25 milijonov evrov. Z združitvijo Kolektorja Groupa in Hidrie bi nastala ena največjih proizvodnih skupin v državi, ki bi ustvarila okoli 800 milijonov evrov prihodkov na leto in zaposlovala več kot 5000 delavcev, na leto pa ustvarila okoli 100 milijonov denarnega toka.
Kaj bo morala prodati Hidria
V naslednjih petih letih bodo morali v Hidrii velik del ustvarjenega denarnega toka nameniti za odplačilo posojil. Zadnje leto so bankam plačevali le obresti, po novem pa bodo morali letno odplačati tudi okoli deset milijonov evrov glavnice posojil. Razdolževanje idrijske skupine bo odvisno tudi od uspešnosti pri prodaji poslovno nepotrebnega premoženja, s čimer pa doslej niso imeli večjih uspehov. Po neuradnih informacijah naj bi v Hidri nekatere svoje nepremičnine v Kopru, na Vojkovi cesti v Ljubljani in v tujini, ter delnice FMR, Tomos Dvokolesa, Hidrio Inženiring, hčerinski družbi, ki proizvajata komponente za električno ročno orodje, in logistično družbo Hidria LC prenesli na novoustanovljeno družbo. Ta bo uradno v lasti Hidrie, vendar pa bo morala praktično vse kupnine od prodaje poslovno nepotrebnega premoženja nameniti za poplačilo posojil.
Pomemben del trenutnih finančnih težav Hidrie je sicer tesno povezan prav s sovražnim vstopom v lastništvo družbe FMR ter financiranjem menedžerskega prevzema. Nakup deleža v FMR je namreč Hidrio skupaj s stroški financiranja stal okoli 20 milijonov evrov oziroma le nekaj manj kot njihov letni dobiček. Dodatnih 13 milijonov evrov pa so Hidria in njene hčerinske družbe posodile tudi družbi H&R, ki jo lastniško obvladujejo predsednik upravnega odbora Hidrie Edvard Svetlik in člani njegove družine. S tem denarjem je nato H&R odplačal posojila bank, s katerimi so že pred skoraj dvema desetletjema izvedli menedžerski prevzem.
