Medtem ko poslovanje javnega Eko sklada pod vodstvom Milenka Ziherla in njegovo imenovanje na položaj direktorja v letu 2013 preiskujejo na komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) in uradu za nadzor proračuna, na dan prihajajo nove informacije o njegovem vprašljivem ravnanju. Eko sklad bo zaradi nespametnega financiranja kočevskega podjetja Nolik, ki je danes v stečaju, verjetno utrpel več sto tisoč evrov izgube.
Sklad, ki za okoljske naložbe razdeli okoli 50 milijonov evrov posojil na leto, je bil glavni financer 2,6-milijonskega projekta kogeneracije (soproizvodnje) toplotne in električne energije iz biomase, ključnega za preživetje podjetja. Čeprav je projekt zabredel v težave, Nolik razglasil insolventnost, banke pa odklonile reprogram posojil, je Eko sklad radodarno nakazal preostanek sredstev, po naših informacijah skoraj milijon evrov. To bo drago plačal, saj bo izgubil velik del sredstev. Namesto prvovrstnega zavarovanja, ki ga Nolik ni mogel zagotoviti, se je Ziherl zadovoljil z milejšimi pogoji zavarovanja, Nolik pa je končal v stečaju.
S stoli tripp trapp ob 50 odstotkov prihodkov
Nolik, ki se je ukvarjal s proizvodnjo otroškega in drugega pohištva ter zaposloval več kot 200 ljudi, se je dolgo bojeval z izgubo. Do preloma je prišlo junija 2012, ko je po 38 letih izgubil poslovnega partnerja Stokke z Norveške, za katerega je izdeloval otroške stole tripp trapp. S tem je Nolik čez noč ostal brez okoli 50 odstotkov vseh prihodkov, ki so v letu 2011 presegali devet milijonov evrov. Direktorju in lastniku Bojanu Dolarju zato ni ostalo drugega, kot da razglasi insolventnost in pošlje Nolik v prisilno poravnavo. Navadne upnike, ki jim je dolgoval dva milijona evrov, je prosil za 40-odstotni odpis obveznosti in štiri leta, v katerih bi poslovno prestrukturirali in rešili Nolik.
Vse je stavil na prej omenjeni projekt, ki bi moral biti dokončan marca 2013. Z njim bi namreč Nolik ustvarjal dober milijon evrov dodatnih prihodkov na leto, saj bi iz biomase proizvajal zeleno električno energijo in jo prodajal državi. Uspešno je kandidiral na enem od razpisov Eko sklada in pridobil 1,6 milijona evrov finančne pomoči, za naložbo pa je dobil tudi dobrih 180.000 evrov nepovratnega denarja iz razvojnega programa Pokolpje.
Rdeča luč upnikov in zamude
Že kmalu po začetku prisilne poravnave so se za Nolik začele težave. Upniški odbor je na seji konec septembra 2012 izdal negativno mnenje v zvezi z nadaljevanjem naložbe v kogeneracijo. Prav tako je Eko sklad pred črpanjem druge tranše posojila v višini 324.000 evrov zahteval dodatna zavarovanja. Nedolgo zatem je upraviteljica Nasta Korbun zaradi vseh zapletov vložila ugovor proti prisilni poravnavi in zahtevala stečaj podjetja.
Kljub temu se je Nolik v mesecu dni rešil iz na videz brezizhodnega položaja. Prepričal je upnike, nato pa še Eko sklad, da sprejme slabše od prvotno zahtevanih pogojev zavarovanja posojil. Sledila je 70-odstotna potrditev prisilne poravnave, tako da ni bilo več ovir za sanacijo Nolika. Septembra 2013 je tudi Eko sklad nakazal težko pričakovanih 324.000 evrov, s katerimi so plačali dela na projektu kogeneracije. Toda na veliko nezadovoljstvo vpletenih je izvajalec gradbenih del, podjetje Gorenje projekt, šele sredi leta 2013 nadaljeval dela. Iz različnih razlogov se je rok za dokončanje naložbe vedno znova prelagal, agonije pa je bilo konec lanskega julija. Takrat so zapadle obveznosti Nolika do NLB in DUTB. Ker lastniki niso imeli denarja za dokapitalizacijo, je Dolar na sodišče vložil zahtevo za stečaj.
Naprodaj bo nedokončana naložba
Kolikšne izgube bodo doletele Eko sklad, je težko napovedati, saj še ni znana ocena premoženja v stečajni masi. Ne nazadnje tudi še ni prijavil svojih terjatev, tako da ni mogoče oceniti vrednosti zavarovanj. V Eko skladu so medtem pojasnili, da so 1,6-milijonsko posojilo zavarovali s hipotekami na nepremičninah, ki so v večini vpisane na prvem mestu, nekatere pa tudi na 3. in 5. mestu. Po javno dostopnih podatkih je bila glavna nepremičnina v Kočevju že pred tem zastavljena za bančna posojila.
V Eko skladu zagotavljajo, da imajo vpisano še zastavno pravico na premičninah Nolika, in sicer na celotni opremi kogeneracije, ki naj bi bila lani tudi priklopljena na omrežje. To jim ne bo prav dosti pomagalo. Stečajna upraviteljica Alenka Gril nam je povedala, da gre za nedokončano naložbo, ki ni predana v uporabo in ne deluje. V nasprotju s pričakovanji je ne namerava dokončati, temveč jo bo tako kot drugo premoženje prodajala takšno, kakršna je.
