Ponedeljek, 21. julij:Upokojeni podjetnik
»Domov« pridem že pred večernimi poročili in po navadi spremljam slovenski Dnevnik, pol ure kasneje pa poljskega. V vseh poročilih odmeva Gaza in kako svet samo gleda to morijo.
Tudi v Ukrajini se vidi nemoč mednarodne skupnosti, nadvse zanimiv pa mi je poskus, kako sestrelitev malezijskega letala izkoristiti za kratkoročne poljske notranjepolitične cilje. Vas to spominja na politično sceno v Sloveniji in drugod? Več kot štiri leta so minila od tragedije predsedniškega letala v Smolensku. Vseh 96 potnikov, med njimi takratni predsednik Lech Kaczynski in vrsta najuglednejših politikov, tragedije ni preživelo. Ko se je končalo obdobje, v katerem je prevladovalo žalovanje vseh, se je začela polarizacija, ki traja še danes in se po moji oceni ne bo končala nikoli. Kljub rezultatom analiz, da v razbitinah letala ni sledi razstreliva, da so razlogi v vremenu, infrastrukturi letališča in okolice, komunikaciji med piloti in kontrolorji letenja, slabem sistemu vodenja in tako dalje, tako imenovana notranja komisija največje opozicijske stranke trdi, da je šlo za sestrelitev.
Po sestrelitvi malezijskega letala se pojavlja celo trditev: Rusi so nad Smolenskom sestrelili TU-154, in če bi jih za to teroristično dejanje razkrili in kaznovali, si ne bi drznili tega ponoviti nad Ukrajino. Krivdo za sestrelitev malezijskega letala torej vsaj delno nosi tudi aktualna poljska vlada.
Torek, 22. julij:Tovarnar
Te dni je naš Sensilab, ki smo ga ustanovili leta 2006 po mojem odhodu iz Leka, ravno dobil uporabno dovoljenje za novo tovarno, ki smo jo tokrat zgradili podjetniki sami brez podpore velike korporacije. Danes sem sodeloval na sestanku projektnega tima, ki ima zdaj, po končani gradnji, nalogo čim hitreje in čim bolj tekoče preseliti proizvodnjo s stare lokacije v središču Lodža v novo tovarno, ki je od stare oddaljena 10 kilometrov. Ne samo ponos, tudi napetost in mnogo skrbi vlada v razgovorih o kvalifikacijah, kalibracijah in validacijah, ki spremljajo vsako selitev farmacevtske proizvodnje in zagotavljanje kakovosti med obratovanjem.
Selitev proizvodnje iz stare tovarne v strogem središču Lodža, v prodajnem smislu torej s »top lokacije«, v novozgrajeni objekt je naš najzahtevnejši projekt. Tako kot so pri vsakem drugem projektu poleg ideje potrebni tudi dobri sodelavci, predstavlja tu tretji pogoj »sine qua non« – zagotovitev finančnih virov – največji zalogaj in izziv. Še posebno se je to pokazalo kot izziv pri nas, ko nam je banka, s pomočjo katere smo začeli graditi novo tovarno, na polovici investicije prekinila financiranje in končala v likvidaciji. Temu je kmalu sledila zahteva po vračilu celotnega kredita in to mnogo pred časom, za katerega smo bili dogovorjeni z upravo banke.
Nekaj sreče, v glavnem pa modre poteze, nam je pomagalo, da smo prenesli del kreditov na druge banke, predvsem pa nam je z odprodajo dela produktnega portfelja uspelo zagotoviti potrebne finančne vire za dokončanje investicije in za nadaljnjo rast poslovanja.
Slovenci poznamo par primerov likvidacije bank, v našem primeru smo zdaj vsi zadovoljni, tudi tisti, ki sedaj ne prejemajo več obresti, da bo ironija popolna. Tretja tovarna »tovarnarja« torej stoji, zagnali pa jo bodo že predstavniki mlajših generacij.
Sreda, 23. julij:Triglav-Rysy
Triglav-Rysy (Rysy je najvišji vrh Poljske) je društvo in poslovni klub, ki združuje podjetja, podjetnike in druge zainteresirane, ki že delujejo ali imajo namen delovati na Poljskem. Društvo smo ustanovili leta 2007, lani pa smo ga nadgradili v poslovni klub. Danes potujem v Varšavo na sestanek, na katerem se člani poslovimo od veleposlanika Marjana Šetinca, ki zaključuje svoje delo na Poljskem.
Triglav-Rysy sem vodil od ustanovitve leta 2007 do konca leta 2012. Uprava je od letošnjega leta tričlanska (Matej Hojnik, Urška Leban in Agata Glaz) in načrti so vedno bolj ambiciozni. Meni osebno je delo v okviru društva Triglav-Rysy dalo ogromno. Včasih samo možnost, da spoznam in delujem s kolegi, ki jih drugače nikakor ne bi spoznal, nemalokrat pa veselje ob skupnem uspehu sodelujočih, še posebno takrat, ko uspe kakšen projekt novim podjetnikom, ki začenjajo na Poljskem. Kot predsednik društva sem tudi postal veliko bolj prepoznaven v obeh domovinah in ne nazadnje bi mi brez te funkcije leta 2011 na predlog aktualnega veleposlanika ne bila podeljena slovenska nagrada za družbeno odgovornost – horus, na katero sem še posebej ponosen.
Poljska je edina država v Evropi, ki je tudi v času, ko je BDP povsod padal, beležila gospodarsko rast. Letos bo rast znašala blizu štiri odstotke. V devetdesetih letih so se nekateri zmrdovali, ko sem opisoval potencial Poljske. Ne da države niso poznali, podcenjevali so jo, in ponavljam svojo trditev, da je bila to napaka naše takratne politike. Treba bi bilo graditi boljše odnose, njihove (politične) aspiracije pa so bile verjetno nekje drugje?
Četrtek, 24. julij:Poljska – potencial EU
Neprekinjena rast poljskega gospodarstva ima še posebno v letih 2009 do 2012, ko praktično v Evropi ni bilo države z gospodarsko rastjo, več razlogov. Notranje povpraševanje je v veliki državi, ki v krizo vstopa z nižjih startnih izhodišč (po domače – je manj razvajena), po mojem mnenju eden od razlogov. Politična stabilnost, torej dejstvo, da se zadnja dva mandata ne izgublja preveč energije v političnih bojih, je tudi pomembno.
Faktorjev rasti je še več. Izjemno pomembno vlogo so odigrali dokaj konservativni bančni sistem, pametna tečajna politika (Poljska še nekaj časa ne bo prešla z lokalnega zlota na evro) in zelo uspešno črpanje evropskih sredstev. V obstoječi finančni perspektivi, torej do leta 2020, bo Poljska počrpala rekordnih več kot 100 milijard evrov nepovratnih sredstev.
Včeraj in danes sem sodeloval na dveh sestankih s svetovalci, ki pomagajo pri razpisih. V minuli tako imenovani finančni perspektivi nam je prav s pomočjo EU uspelo realizirati štiri projekte. Daleč največji je več kot 10 milijonov evrov vredna gradnja nove tovarne, poleg tega pa nam je uspelo še s tremi manjšimi projekti. Poljski je v obdobju od 2007 do 2013 uspelo počrpati več kot 60 milijard evrov evropskih sredstev in ogromno zainteresiranih nas čaka v »nizkem startu« s projekti, s katerimi bomo skušali sofinancirati naše projekte do leta 2020. Največ pričakuje država pri gradnji infrastrukture, za okolje, kmetijstvo..., a pričakujejo lahko tudi podjetja. Nemalo možnosti imajo predvsem inovativna majhna in srednje velika podjetja.
Petek, 25. julij:Po velikosti šesti
Poljski državni sekretar na ministrstvu za zdravstvo, Igor Radziewicz-Winnicki, je nedavno izjavil, kako so ponosni, ko Poljska ne samo da predstavlja največji farmacevtski trg v SVE, s šestimi milijardami evrov je to tudi šesti največji trg v Evropi. A zamolči, da so cene tako inovativnih, kakor tudi generičnih zdravil na Poljskem najnižje v Evropi. Varčevalna politika vlade ni samo poljska zgodba. Vse države poskušajo varčevati (tudi) pri zdravilih, je pa Poljakom z nekaterimi ukrepi sicer uspelo prihraniti veliko, na drugi strani pa se že nekaj časa kažejo problemi, ki jih lahko povzroči premalo premišljena zakonodaja, usmerjena izključno v varčevanje na kratek rok.
Sensilab je član nekaj združenj v branži in v teh organizacijah si izmenjujemo informacije, se šolamo in koordiniramo stališča. Nedavno se je končal sestanek na Polfarmedu, združenju poljskih farmacevtskih proizvajalcev, na katerem sem bil prisoten. Tudi za Poljsko so evropske volitve mimo, jeseni bodo na vrsti lokalne, spomladi naslednje leto sledijo predsedniške in nato jeseni še parlamentarne volitve. Jasno je, da bo zdravstvena politika ves čas igrala pomembno vlogo v predvolilnih bojih in težko je napovedati, kakšne bodo posledice.
Sobota, 26. julij:Skrb za zdravje in zdravstvo
Dolga leta je zahodni svet podcenjeval naravo, saj je področje znanosti v medicini izjemno napredovalo. Ravno, ko smo dosegli vrh samozavesti in ignorance do lastnega telesa, je narava udarila nazaj. Prinesla nam je kup zdravstvenih problemov, kot so porast avtoimunih bolezni, avtizma, kroničnih (v tem kardiovaskularnih) bolezni, problemov z bolečinami, nespečnosti, neplodnosti, nervoze, depresije, raka…
Skrb za naše lastno zdravje ima tudi ogromen vpliv na stroške zdravstva in praviloma jih lahko znatno zniža. Vedno, kadar pripotujem domov v Slovenijo, obiščem mamo in taščo, ki obe živita v domu starejših občanov. Stroški njunega zdravljenja in nege so veliki. Prepričan sem, da bi si obe oziroma večina tam živečih lahko znatno izboljšala kvaliteto življenja, če bi se zavedali, da moramo svoje telo in življenjski slog negovati v vitalnem obdobju, da lahko pričakujemo kvalitetno življenje kasneje, da ne rečem v starosti.
Sensilab smo ustanovili v skrbi za boljšo kvaliteto življenja. Tudi leta 2008 prevzeta proizvajalka zdravil Polfa Lodž se danes imenuje Sensilab in podpira našo globalno strategijo. Odprodaja dobršnega dela portfelja ne ogroža naše prihodnosti, nasprotno, ustvarja pogoje za prihodnjo rast. Kupnina mora torej biti modro uporabljena. In kam je šla kupnina, ki jo je Slovenija zaslužila s prodajo svojega premoženja«? In kam bo šla v bodoče?
Nedelja, 27. julij:Poezija
Približno polovico poljske kariere sem preživel v Varšavi, polovico pa v Lodžu. Ruski car je Lodž določil za center tekstilne industrije in mesto je postalo obljubljena dežela za Poljake, Ruse, Nemce in Žide, ki so drveli vanj in iskali tam »Ziemi obiecanej« (obljubljeno deželo). Od takrat je Lodž mesto štirih kultur. Tu se je začela tudi filmska industrija, danes pa je to tudi eno največjih univerzitetnih središč.
Poljaki so prejemniki osmih Nobelovih nagrad, od teh štirih za literaturo. Zadnja, že pokojna Wisława Szymborska (literarnega Nobela je prejela leta 1996) pa mi je še posebno blizu. Ko sem vodil veliko število sodelavcev, sem si rad pomagal s poezijo, tudi tako, da sem z besedami pesnikov odpiral oči tako sebi, kakor tudi drugim.
