Comtrade sodi med deset največjih slovenskih IKT-podjetij, trenutno pa zaposluje okoli 500 ljudi. Zadnja tri leta vztrajno zvišujejo prihodke od prodaje, ob tem jim je uspelo občutno znižati zadolženost. Konec letošnjega leta vnovič pričakujejo nekajodstotno rast prodaje. Zadnja leta so se lotili obsežnejših investicij na več različnih področjih, od katerih izdatnejši finančni izplen pričakujejo že v letih 2015 in 2016, je pojasnil Marko Javornik, direktor mednarodnih storitev.

Rast prihodkov generirajo predvsem na tujih trgih, saj že okoli 85 odstotkov poslov izpeljejo v tujini. Lani so ustvarili 34,7 milijona evrov prihodkov, pri čemer so za nadaljnji razvoj produktov, ki mora biti usmerjen v več let naprej, ter v trženje lani namenili devet milijonov evrov, kar je dobra četrtina celotnih prihodkov. »Visoko raven konkurenčnosti in razvoj financiramo samo z denarjem iz lastnega poslovanja in z razdolževanjem. Čeprav je naša bonitetna ocena zrasla in imamo na 10-stopenjski lestvici drugo najvišjo bonitetno oceno, imamo velike težave s pridobitvijo posojila. Zato ni druge poti, kot da se zanašamo na lastna sredstva. Smo precej konservativni in potrebujemo veliko dobre volje lastnikov, ki razumejo, da je treba dobiček nameniti razdolževanju. V nasprotnem primeru ne bi mogli toliko investirati. A če ne investiraš, te v IKT-branži, ki je izjemno konkurenčna, lahko skorajda čez noč ni več. Zmagovalec vzame vse in to hitro,« je slikovit Javornik.

Ostra konkurenca

Tehnologija se izjemno hitro spreminja, kar prinaša veliko priložnosti, a le, če si sposoben slediti trendom v razvoju, ki pa so ne le izjemno hitri, pač pa velikokrat tudi nepredvidljivi. »Nokia je v pičlih šestih mesecih izgubila velik tržni delež. Če si počasen in ne slediš napredku, lahko hitro pride nekdo, ki ti vzame tržni delež. Opažam, da prihajamo v fazo, kjer tisti, ki je prvi, prevzame posel vsem preostalim.« Medtem ko so še pred nekaj leti veliko energije usmerjali v izboljšanje učinkovitosti, se zdaj bolj usmerjajo v iskanje tržnih priložnosti, kjer lahko z njihovimi kompetencami ustvarjajo tako dodano vrednost, ki jim bo zagotovila trajnostni razvoj podjetja.

Poleg industrij, ki jih pokrivajo že vrsto let, so v zadnjih letih prepoznali in se osredotočili še na tri industrije, in sicer turizem, varčno rabo energije in logistiko. Nedavno so izdatno vlagali v igralništvo ter produkte za upravljanje z IT-okoljem, obe investiciji sta že zelo uspešni. »Na področju turizma smo ravnokar zaključili prvo fazo investicije. Gre za družino aplikacij Voyego, ki predstavljajo prihodnost turističnih storitev. Zbirka rešitev temelji na 360-stopinjskem pristopu k potnikom in ponuja zmogljivo spletno in mobilno rešitev za planiranje potovanj, pokriva vse aktivnosti in interakcije med samim potovanjem, vse do prihoda domov, kjer omogoča deljenje izkušnje. Projekt smo pospešeno razvijali dve leti in vložili več milijonov evrov, zdaj je na vrsti trženje. Za zdaj imamo v ZDA in zahodni Evropi odlične odzive in v kratkem bodo zaključeni prvi posli. Prišli smo s pravo inovacijo ob pravem času,« je zadovoljen Javornik.

Ne bodo še osvajali novih trgov

Comtradovi glavni trgi so poleg ZDA še Nemčija, Avstrija, Švica, Irska, Velika Britanija in Avstralija. Na trgih nastopajo bodisi prek svojega podjetja bodisi prek partnerjev in distributerjev, odvisno, ali prodajajo produkte, ki jih zagotavljajo po vsem svetu, bodisi da gre za njihove storitve, ki jih tržijo s svojimi podjetji. »Širjenje zunaj naših sedanjih trgov za zdaj ni prioriteta. Na sedanjih trgih imamo še toliko neizkoriščenih priložnosti, da bo naš fokus ostal na njih in novih podjetij ne bomo odpirali.«

Četudi imajo prodajo precej razpršeno, so konec leta 2008 tako kot druga IKT-podjetja zelo občutili recesijo v Nemčiji. »Konec leta 2008 in v začetku 2009, ko je imela Nemčija izjemen padec BDP, smo to tudi sami neposredno močno čutili. Pol leta je bilo poslovanje izjemno okrnjeno, saj so podjetja skrčila proračun za vlaganja. Je pa res, da smo s storitvami in produkti precej razpršeni in dovolj neodvisni. Irska, na primer, trenutno lepo napreduje in to se pozna tudi nam. Konkurenca je globalna, kar ne pomeni le tega, da ves čas povsod z nekom tekmuješ, pač pa pomeni, da imaš tudi sam priložnosti prav povsod na svetu.«

Poleg turizma bodo torej vlagali še produkte v podporo varčni rabi energije in logistiki. Nemčija in Avstrija bosta do leta 2016 že imeli zakonodajo, po kateri bo obvezna uporaba pametnih števcev porabe električne energije. »To seveda za podjetja, kot smo mi, pomeni veliko poslovno priložnost. Eno od zelo zanimivih področij je tudi online trgovina, saj smo kupci vedno bolj zahtevni in kar koli kupimo, pričakujemo čim prej. Čas od naročila do prejema izdelka se skrajšuje, kar povzroča velike dodatne zahteve na področju logistike in Comtrade želi biti del teh sprememb.«

Skorajda vse življenjske funkcije že vključujejo tehnologijo. Kako pomembno je, da njihov razvoj in posledice tega razvoja razumeš ter se dovolj hitro odzivaš, je Javornik opisal s primerom taksistov. »Prevladala je mobilna aplikacija Uber, ki ima tržno kapitalizacijo 17 milijard dolarjev. Prevzela je posel taksistom po vsem svetu. Taksisti zato stavkajo v Londonu, Parizu, New Yorku, saj je enostavno težko sprejeti dejstvo, da jim je eno podjetje v dveh letih prevzelo posel. Hkrati pa je pred vrati že naslednje stopnja, ko bodo vsi taksisti ostali brez služb, saj bodo avtomobili avtonomni in bodo taksiji vozili brez človeka za volanom. Kdor se danes ne zaveda, da prihajajo take tehnološke revolucije, bo sicer lahko stavkal in se pritoževal, a realnost se zaradi tega ne bo spremenila, to razvoja v to smer ne bo ustavilo.«

Obremenjeni z davki

V pogovoru o razumevanju države tako podjetništva kot pomena IKT pa Javornik izpostavi preveč obdavčene plače visoko strokovnega kadra in to, da bi država IKT-industrijo lahko postavila med strateške prioritete. Njihova analiza je namreč pokazala, da so plače v Sloveniji v primerjavi z državami, kjer ima Comtrade svoje podjetje, daleč najbolj obdavčene, kar pomeni, da so že v startu manj konkurenčni. »V tem primeru je res težko pričakovati, da bodo ljudje želeli ustvarjati v takem okolju, kaj šele, da bomo dobili nadpovprečno sposobne tujce, ki so sicer pred petnajstimi leti hodili k nam.«

Slovenija se je po njegovem mnenju ujela v negativno zanko majhnih optimizacij, pri čemer »smo pozabili pogledati, kako se je svet dejansko spremenil. To, kar velja za podjetja, velja tudi za države. Svet je postal globalno konkurenčen. Danes to, kako si delal včeraj, predvčerajšnjim, prav nič ne pomeni in ne govori o tem, kako boš delal jutri. Gledati moraš širše. Videti moraš, kam je šel trg, kam je šla konkurenca, kje so priložnosti in kje so nevarnosti. V Sloveniji manjka prebojne energije za večje, drznejše spremembe, s katerimi bi naredili naše okolje zares zanimivo in konkurenčno za panoge, ki so za nas strateškega pomena,« meni Javornik.

IKT-tehnologija bi po njegovem mnenju lahko bila strateška panoga, ki bi Slovenijo potegnila iz te negativne zanke. In zato želijo več dialoga z državo. »Smo odprti, naša prednost je, da zelo dobro poznamo razmere v tujini.«