Ravno smo zaključevali veliki softverski projekt in smo se vprašali, kaj naj počnemo naprej. Imel sem malce več časa in sem se poigraval z idejami. Začelo se je s skico, ki je temeljila na uvajanju gemifikacije v delovno okolje. Za to potrebuješ neko večjo napravo, ki je dosegljiva vsem v prostoru. Najbolj logično je bilo, da je to ekran na dotik, ki ga namestiš na steno. Vse to sem skiciral in prišel do oblike šestkotnega ekrana, iz česar se je rodil hexapad. Nekaj mesecev smo se nato poigravali z idejo, ali bi se lotili projekta ali ne. Hardver namreč predstavlja višje stroške, ampak ker je Kickstarter postala zelo priljubljena platforma za financiranje začetnega razvoja, smo se odločili, da gremo v to. Ravno takrat sem sodeloval tudi v start up vikendu, kjer sem spoznal ekipo, ki je razvijala idejo pomoči pri povezovanju podjetij z iskalci študentskih praks. Tako smo se z njimi povezali in so pripravili kampanjo za Kickstarter. Vedeli smo, da bo težko, ker gre za B2B-produkt in ker je cena izdelka visoka (prvih 36 tablic so ponudili za 646 dolarjev, op. a.), ampak se je na drugi strani odpirala priložnost, da se naučimo veliko novega.
Ste preverili, koliko B2B-projektov je bilo uspešno podprtih na Kickstarterju?Vprašanje je, koliko teh projektov je sploh bilo prijavljenih. Projektov, ki bi zbrali pol milijona dolarjev, ni bilo, ampak za financiranje B2B-projektov platforma sploh ne obstaja, tako da smo se kljub vsemu odločili poskusiti angažirati podjetja, da bi nas podprli na Kickstarterju. Poiskali smo tudi potencialne distributerje tablic in jih med kampanjo nagovarjali, ampak odziva ni bilo, zato se je vse skupaj ustavilo.
Kaj pa tisti, ki so projekt podprli, ste med njimi morda zaznali kakšnega potencialnega poslovnega partnerja?Eden od njih je izstopal. Gre za projektanta, ki je iskal 10 takšnih ekranov za neki večji poslovni objekt. Na Kickstarterju jih toliko niti ni mogel podpreti, zato nas je še osebno kontaktiral in zdaj se pogovarjamo naprej. Nekaj je bilo tudi posameznikov, ki so si takšne tablice želeli za domače okolje. Produkt v osnovi ni namenjen domači uporabi, ampak razmišljamo, da bi malce spremenili zasnovo produkta, da bi bil cenejši in bi ga lahko spravili tudi v domove. Nekoliko za nami se je namreč na Kickstarterju pojavil podoben projekt, velike tablice za prikazovanje fotografij, ki so bile tudi nekoliko cenejše od naših, in so poželi lep uspeh. Tako malo je potrebno, da zgrešiš oziroma ujameš ciljno publiko.
Kakšna je sicer konkurenca pri velikih tablicah?Pred kakšnim letom, ko smo začeli razmišljati o tem, jih praktično še ni bilo, sploh ne z operacijskim sistemom android. V zadnjih mesecih sem opazil, da se pojavljajo rešitve za domačo uporabo, ki vključujejo ekran in android funkcionalnost. Verjetno smo razvoj začeli nekje hkrati, ampak večji proizvajalci imajo seveda prednost in lahko delajo hitreje. Je pa naša naprava kljub vsemu drugačna, saj zaradi same namembnosti zahteva kakovostnejše komponente.
Se morda čudite, da veliki proizvajalci podobnih naprav še niso začeli proizvajati tudi za podjetja?Mislim, da so bolj osredotočeni na proizvodnjo za veliko maso uporabnikov. Obstajata tudi dva trga, na tistem za končne uporabnike so komponente manj kakovostne, za poslovno rabo pa so komponente kakovostnejše, kar tudi vpliva na končno ceno produkta. Zato na tem področju vidim priložnost za manjša podjetja, ki se lahko lotijo serijske izdelave produktov, ki so tudi dražji, a drugačni. Če se kupcu toliko približaš, da samo zanj prilagodiš napravo, si našel način, da obstaneš na trgu.
Kakšni so torej zdaj vaši načrti za hexapad?Kampanja na Kickstarterju se je neslavno zaključila, ampak to ne pomeni konca. V razvoj bomo še naprej vlagali lastna sredstva, dokler ne bomo našli strateškega partnerja. Ne potrebujemo namreč samo kapitala, da bi iskali le vlagatelja, ampak predvsem partnerja, ki zna prodajati tovrstne produkte. Pogovarjamo se tudi z nekaj potencialnimi kupci, ki so pripravljeni kupiti večjo količino naprav, in ravno ti veliki kupci lahko prav tako postanejo strateški partnerji.