Teden dni pozneje, torej 11. septembra, bo znana gazela primorsko-notranjske regije in tako vse do 9. oktobra, ko bo izbor gazele šeste regije, in sicer dolenjsko-posavske. Najboljše gazele od šestih finalistov bodo izbrali 22. oktobra. Prve nominirance bomo spoznali v Gazeli 1. septembra, ko bo objavljen tudi seznam 100 najhitreje rastočih podjetij dravsko-pomurske regije.
Gazele osrednje Slovenije ustvarile 3426 delovnih mest
Zanimivo bo primerjati značilnosti regijskih gazel iz lanskega leta in letošnje gazele. Pri gazelah leta 2013 so upoštevali podatke o poslovanju med letoma 2007 in 2012, pri gazelah letošnjega leta pa je to petletno opazovano obdobje torej med letoma 2008 in 2013. Gazela osrednje Slovenije 2013 je bilo ljubljansko podjetje Interseroh, ki je v letu 2012 ustvarilo 10,6 milijona evrov prihodkov in zaposlovalo 24 ljudi. V regiji so bili, upoštevajoč 100 najhitreje rastočih podjetij, prihodki iz prodaje višji za več kot 300 odstotkov, gazele so ustvarile 3426 novih delovnih mest, medtem ko jih je vsa regija izgubila 17.669.
Dodano vrednost so gazele osrednje Slovenije dvignile za 3,5-krat, delež kapitala v strukturi financiranja gazel osrednjeslovenske regije pa je dosegal 41,2 odstotka, kar je nad povprečjem regije (38,7 odstotka). Indeks preživetja gazel je znašal 76, medtem ko je bilo regijsko povprečje 49.
Gazela dolenjsko-posavske regije je bilo šentjernejsko podjetje L-Tek Elektronika s 5,2 milijona evrov prihodkov konec leta 2012 in s 57 zaposlenimi. Medtem ko je gospodarstvo dolenjsko-posavske regije v petih letih, od 2007 do 2012, raslo po 20-odstotni stopnji rasti, so gazele prodajo povečale za 454 odstotkov, dodano vrednost za 100 odstotkov, zaposlile so 962 ljudi, povprečna gazela pa je zaposlovala 24 sodelavcev. Drzne so bile pri financiranju, saj delež kapitala v strukturi financiranja gazel znaša samo 31,5 odstotka, kar je povsem drugačna slika kot v regiji – ta v letu 2012 v strukturi kapitala beleži 57,87 odstotka lastniškega kapitala. Kljub temu imajo gazele visok indeks preživetja, in sicer 73, regija pa 50.
Konservativno financiranje primorsko-notranjskih gazel
Finalist izbora primorsko-notranjske regije je bilo tolminsko podjetje Smarteh, ki se je v tistem času ravno selilo v nove poslovne prostore in ki je z 29 zaposlenimi konec leta 2012 ustvarilo 1,6 milijona evrov prihodkov. Gazele primorsko-notranjske regije so prodajo povečale za skoraj 160 odstotkov, odprle so 800 novih delovnih mest, za slabih 100 odstotkov so dvignile dodano vrednost. Povprečna gazela v tej regiji je zaposlovala 24 sodelavcev. Tudi gazele primorsko-notranjske regije so imele visok indeks preživetja, saj je znašal 76, medtem ko je bil regijski 48.
Med gorenjskimi gazelami je bil za najboljšo prepoznan škofjeloški Knauf Insulation s 103 milijoni evrov prihodkov ob koncu leta 2012 in s 410 zaposlenimi. Knauf Insulation je bil v lanskem izboru tudi edino veliko podjetje. Gorenjske gazele so prodajo v obdobju 2007–2012 povečale za 143 odstotkov, dodano vrednost pa za 114 odstotkov. Zaposlile so 1500 ljudi, medtem ko je regija izgubila 4649 delovnih mest. V letu 2012 je povprečna gazela v tej regiji zaposlovala 42 sodelavcev. Pregovorno varčne gorenjske gazele so bile med vsemi šestimi regijami po financiranju najbolj konservativne in so imele tudi najvišji indeks preživetja izmed vseh šestih regij, in sicer 78, prav tako najvišjega je imelo regijsko gospodarstvo – 52.
V savinjsko-zasavski regiji je v letu 2013 slavila braslovška Termo-tehnika, ki vse intenzivneje uvaja svojo blagovno znamko Kronoterm. Gazela, ki je v družinski lasti in jo vodi že druga generacija, je konec leta 2012 ustvarila 11,65 milijona evrov prihodkov in imela 41 zaposlenih. Prihodki iz prodaje 100 najhitreje rastočih savinjsko-zasavskih gazel med letoma 2007 in 2012 so v petih letih poskočili za 179 odstotkov. Dodano vrednost so gazele povečale za 142 odstotkov, ustvarile skoraj tisoč delovnih mest, medtem ko jih je regija izgubila več kot sedem tisoč. V strukturi financiranja je bil delež kapitala po podatkih iz leta 2012 33,6 odstotka, preostalo so bili dolžniški viri. To kaže na nekoliko bolj tvegano financiranje gazel te regije, ki je od leta 2000 dala največ zlatih gazel. Indeks preživetja je znašal 68 in je bil najnižji od vseh regij, medtem ko je indeks cele regije znašal 43.
Gonilo slovenskega gospodarstva
V lanskem letu je regijsko gazelo zadnja dobila dravsko-pomurska regija, kjer bo torej letos najprej izbor. Za najboljšo gazelo se je vnovič izkazalo murskosoboško družinsko podjetje GMT z 38 milijonov prihodkov in 99 zaposlenimi. In kako so bile torej uspešne gazele te regije? Dravsko-pomurske gazele so se v obdobju od leta 2007 do 2012 ponašale s 180-odstotno stopnjo rasti prihodkov. Zaposlile več kot 2200 ljudi, medtem ko je regija izgubila več kot 8700 delovnih mest. Dodano vrednost so dvignile za 152 odstotkov. Delež kapitala v strukturi financiranja gazel dravsko-pomurske regije je znašal približno 41 odstotkov, indeks preživetja pa je bil sorazmerno nizek, saj je znašal 69, medtem ko je bil regijski tudi zelo nizek – 44.
Petsto najhitreje rastočih podjetij je med letoma 2007 in 2012 odprlo 11.774 delovnih mest, kar predstavlja 114-odstotno rast, medtem ko je vsa Slovenija izgubila 46.433 delovnih mest, kar pomeni 11-odstotni padec. Prodajo so dvignile za 265 odstotkov, celotno gospodarstvo pa samo za štiri odstotke. Dodana vrednost se je pri gazelah zvišala za 163 odstotkov, v vsem gospodarstvu samo za pet odstotkov.
