Slovenski podjetniški sklad (SPS) je zagonskim podjetjem že razposlal sklepe o upravičenosti do sredstev iz razpisa P2A, v okviru katerega za prvo leto razvoja prejmejo največ 20.000 evrov. Zanimivo pri tem je, da so pred dvema letoma združili prijavo na razpis in sodelovanje na tekmovanju Start:up Slovenija, vendar se na koncu lahko izkaže, da tudi finalisti tega tekmovanja niso upravičeni do subvencije P2.
Med prvimi 40 podjetji so namreč le štiri točke razlike, tako da lahko finalista, ki praviloma izkazuje visoko stopnjo inovativnosti in tržnega potenciala, »nese« pri višini osnovnega kapitala, četudi ima izdelek že razvit in ga že prodaja na globalnem trgu.
Ne želijo pritiskati na ocenjevalce
V SPS sicer pojasnjujejo, da sodelovanje na tekmovanju Start:up Slovenija ni pogojeno s prijavo na razpis P2, vendar je dejstvo, da podjetje, ki na tekmovanju ne sodeluje, skoraj zagotovo ne bo prejelo sredstev z razpisa, saj imajo v tem primeru že na začetku med 13 in 25 točk manj kot podjetja, ki sodelujejo na tekmovanju. Skupaj je možnih 100 točk.
Na vprašanje, kakšno vlogo ima tekmovanje Start:up Slovenija pri razpisu P2, če je med najboljšimi tako malo razlike v dodeljenih točkah, pa Mateja Grobelnik iz SPS pojasnjuje, da so med prvimi 40 podjetji zgolj nianse v kakovosti poslovnih načrtov in zato ne bi bilo pravično, da bi bila razlika v točkovanju večja. »Prav tako bi se z večanjem razlike stopnjeval pritisk na ocenjevalce,« je še dodala Grobelnikova.
Pomembna višina zasebnega kapitala
Kriteriji razpisa so sicer med seboj enakovredni. Polovico točk posamičnemu projektu prinesejo inovativnost, faza oziroma stopnja razvoja izdelka/storitve v podjetju, tržna naravnanost, potencialni trg ter izkušnje in zaposlenost lastnikov podjetja. »H končni oceni pa se po mnenju številnih tujih in domačih strokovnjakov in investitorjev za podporo start upov prispeva tudi kriterij akumuliranega zasebnega kapitala v podjetje. Nihče ne zahteva kapitala podjetnika samega, temveč je to lahko kapital zasebnik investitorjev. V tujini je velikokrat tudi zahteva, da se javni denar dodeli šele takrat, ko podjetje že vloži zasebni kapital,« pojasnjujejo v SPS.
Takšen pristop ocenjevanja so uvedli lani, saj so opažali, da so nekatera podjetja želela izkoristiti razpis za ustanavljanje podjetij zgolj na račun javnih sredstev in za čas financiranja z javnimi sredstvi. Letos je tako večina podjetij zvišala delež vplačil v osnovni kapital podjetij in zaposlila vsaj enega lastnika z najmanj 25-odstotnim deležem, kar je potisnilo mejo za odobritev na 83 točk.
To je po mnenju Grobelnikove tudi razlog, da so bila podjetja, ki so bila sicer uvrščena v sam vrh tekmovanja za start up leta, niso pa zvišala deleža osnovnega kapitala, na razpisu neuspešna – četudi za razliko od nekaterih drugih prejemnikov subvencije že ustvarjajo prihodke od prodaje. Nekatera podjetja, ki so denimo lani prejela subvencijo P2A, so namreč ustvarila zanemarljive prihodke ali celo poslovala z izgubo.
Vsak ima potencial
Na vprašanje, ali imajo res tako velik potencial, kot so jim ga pripisali, v SPS odgovarjajo, da je »poslovanje z negativnim izidom logična posledica razvojno naravnanih ekip, pri katerih je do realizacije prvih prihodkov potreben čas od enega do treh let /…/ prav iz tega razloga pa sklad tudi teži k čim večjemu kapitalskemu vložku že na začetku razvoja«.
Glede potenciala pa pravijo, da ima vsako podjetje neki potencial, kako ga razvije, pa je odvisno od spleta različnih okoliščin. Pri tem omenjajo predanost in sposobnost ekipe, razvojno komponento, osvajanje trga in finance… Vse tisto, torej, kar ocenjujejo pri dodeljevanju subvencij razpisa P2A.
So pa v SPS prepričani, da so rezultati celotne skupine prejemnikov subvencije (v šestih letih jo je prejelo 340 podjetij) pozitivni, rast kazalnikov poslovanja pa nadpovprečna – pri tistih, ki se jim ne zalomi. Podjetja, ki prejmejo sredstva, spremljajo še tri leta, tista, ki dobijo dve subvenciji, štiri in podjetja, ki prejmejo vse tri subvencije P2 pet let.
Rezultati kažejo, da so podjetja, ki so prejela subvencije med letoma 2006 in 2012, v povprečju ustvarila 1,2 delovnega mesta in povprečno dodano vrednost na zaposlenega povečala za 108 odstotkov.
