Podjetje Plastika Skaza je v svoji branži, kjer v Sloveniji sicer skupno deluje 553 podjetij, peto po prihodkih in dobičku, ter sedmo po kapitalu. Ponaša se z visoko bonitetno oceno A1++ ter visokim kazalnikom verjetnosti neuspeha, ki znaša kar 87 (od 100 možnih - nižja vrednost pomeni večjo verjetnost neuspeha). Leto 2013 je končalo z dobrimi 24 milijoni evrov prihodkov od prodaje, letošnje leto pa bo predvidoma končalo s 30 milijoni evrov prihodkov. Trenutno zaposluje več kot 180 ljudi, skupaj pa ima več kot 230 sodelavcev.
Menedžment podjetja tvorijo Tanja Skaza, ki skrbi za vizijo in strateško usmerjanje podjetja, Igor Skaza, generalni direktor, ki upravlja razvoj del in tehnologijo, ter Ana Laura Rednak, ki je zadolžena za komercialo. Skoraj vso proizvodnjo izvozijo, od tega zavzemajo sedem odstotkov izdelki, ki jih prodajajo pod lastno blagovno znamko, četrtina izdelkov pa je plod njihovih razvojnih rešitev.
Utemeljitev metodološke komisije
Leto 2008: izguba največjega kupca. Leto 2014: uvrstitev med najhitreje rastoča slovenska podjetja. Moč preobrazbe, moč borbe, feniks. Plastika Skaza se je v desetletjih obstoja večkrat preobrazila: iz obrtniškega v profesionalno vodeno podjetje, iz podjetja v krizi v uspešno rastočo družbo, iz podizvajalskega proizvodnega podjetja v razvojno podjetje z lastnimi produkti.
Podjetje zaznamuje dinamična rast: prihodki iz prodaje so se v petih letih povečali skoraj trikrat, z 8,5 na 24 milijonov evrov. Posluje na mednarodnem parketu, z globalno uveljavljenimi družbami, poleg korporativne je podjetje razvilo dve lastni produktni blagovni znamki. Dodana vrednost se postopoma zvišuje, donosnost kapitala pa je v letu 2013 dosegla 13 %.
Vodstvo vpeljuje sodobne proizvodnje principe, kot so Ikea Way in Toyota Way ter deluje z velikim občutkom za razvoj sodelavcev in komunikacijo z njimi. Četudi tega ne omenjajo, je prepoznavno, da ima posebno mesto v 170-članskem kolektivu ´spoštljivo in ustvarjalno sodelovanje´. Zanimiv pristop so mini družbe, ki v sodelavcih razvijajo ´podjetnike v podjetju´. Dinamična rast Plastike Skaza je zasnovana na trajnostnem razvoju, partnerstva gradijo na ujemanju vrednot. Verjamejo v znanje in ga s tako imenovanim bench-learningom zajemajo in tudi dajejo v okolje.
Regiji z največ zlatimi gazelami
Leta 2013 je bilo za regijsko gazelo prepoznano družinsko podjetje iz Braslovč Termo-tehnika, ki je bila tudi bronasta gazela. V intervjuju za Dnevnik je tedaj Bogdan Kronovšek, direktor Termo-tehnike, ki naj bi še pred zimo zagnala proizvodnjo v novih prostorih, dejal, da že vrsto let ugotavljajo, da je podpora gospodarstvu zelo slaba, predvsem pa jih motijo birokratske ovire. »Ne gre za neke strašne zaplete, ampak ko mora nekdo podpisati kakšen dokument, pa za to nima motivacije, lahko ta dokument ostane na kupu papirjev kakšnega ministrstva.«
Tudi o tem in o drugih težavah, ki ovirajo rast gospodarstva in slabijo njegovo konkurenčnost, bodo danes spregovorile gazele na srečanju pri trboveljskem županu Viliju Trevnu. Pogled na seznam stotih najhitreje rastočih podjetij kaže, da jih imajo v Trbovljah pet, kar občino postavlja med boljšo tretjino, kjer še vedno prednjači Celje, sledijo pa Velenje, Rogaška Slatina, Slovenske Konjice in Šentjur. Sicer pa sta ti regiji dala od leta 2001 do lani kar pet zlatih gazel, tri srebrne in dve bronasti.
Letošnjih sto najhitreje rastočih gazel savinjsko-zasavske regije je med letoma 2008 in 2013 prodajo povečalo s 162 milijonov evrov na 420 milijonov evrov. V teh petih letih so ustvarile tudi 1356 zaposlitev, medtem ko je regijsko gospodarstvo izgubilo 7798 delovnih mest, kar pomeni 13-odstotni padec. Letošnje savinjsko-zasavske gazele izkazujejo najbolj konservativno finančno politiko med vsemi šestimi regijami: v strukturi financiranja delež kapitala po podatkih iz leta 2013 dosega 58,4 odstotka, lani pa je bil 33,6 odstotka.
