Ukrep naj bi enkrat za vselej oživil evropsko gospodarstvo, končno pa bi morali popustiti tudi trdoživi deflacijski pritiski. Draghi, 67-letnik iz večnega mesta, je tako povlekel dolgo pričakovano potezo. Glede na Bernankeja je sicer zamujal celih šest let, poleg tega pa je FED svoj program odkupa končal že pred tremi meseci. Skrbna včerajšnja poteza je tako še bolj utrdila vzdevek »Super Mario«; tokrat sicer ni imel ob strani brata Luigija ali drugih pomočnikov, izbral pa je posebno moč v boju proti splošni krizi. Igralci Nintendove konzole oziroma glede na tematiko bolje rečeno investitorji so bili včeraj nad takšno potezo praviloma navdušeni. Delniški trgi so pridobili vrednost, še posebej evropski, splošnemu optimizmu pa so sledile tudi ostale svetovne borze. Evro je pričakovano močno popustil in do trenutka pisanja tega besedila v primerjavi z dolarjem depreciiral za dva odstotka na dnevni ravni, s polnim leskom pa je ponovno zasijalo tudi zlato, ki je doseglo ceno 1300 dolarjev za unčo.
Pričakovan razplet smo videli tudi pri donosu obveznic držav območja evra do dospetja, ki je še nekoliko padel. Nemška desetletna tako letno prinaša še osem bazičnih točk manj kot v sredo (na letni ravni 0,44 odstotka), zadovoljni pa smo lahko tudi z domačimi državnimi obveznicami, ki letno do dospetja prinašajo samo še 1,57 odstotka (15 bazičnih točk manj). Da smo res priča izjemnim razmeram, potrjuje tudi podatek, da je bil evro v primerjavi z dolarjem nazadnje tako malo vreden leta 2003, ko smo svoje novce še preštevali v skorajšnjem soimenjaku dolarja – tolarju.
