Evropske delnice so, kot kaže indeks STOXX Europe 600, v letošnjem letu pridobile v povprečju nekaj več kot tri odstotke. Na finančne trge so v zadnjem obdobju najbolj vplivali izbruh iraške krize in bojazen, da bi se v primeru njenega nadaljnjega poglabljanja zviševala cena nafte, večji padec bruto domačega proizvoda v ZDA za prvo letošnje četrtletje, ki v končni verziji znaša 2,9 odstotka na letni ravni, nekateri slabši makroekonomski podatki za evropsko gospodarstvo, unovčevanje dobičkov investitorjev in pričakovanje zasedanja ameriške centralne banke. Kako močan bo vpliv iraške krize na evropsko in tudi svetovno gospodarstvo, bo odvisno od odziva mednarodne skupnosti na tamkajšnja dogajanja in od učinkovanja trenutnih ter nadaljnjih ekspanzivnih monetarnih ukrepov evropske centralne banke, med katerimi se, sicer že nekaj časa, ugiba tudi o morebitnih odkupih obveznic držav v Evropski monetarni uniji.
Ameriška centralna banka po že znanem načrtu zmanjšuje odkup državnih obveznic ZDA na odprtem trgu, kar je še neznano, pa je začetek zviševanja ključne obrestne mere. Zadnji podatki s trga dela v ZDA za junij so bili pozitivni in precej nad pričakovanji ter kažejo na nadaljnje okrevanje ameriškega gospodarstva, saj je gospodarstvo ustvarilo 288.000 novih delovnih mest. Stopnja nezaposlenosti se tako še naprej zmanjšuje in sedaj znaša 6,1 odstotka. Predvsem izboljševanje razmer na trgu dela v ZDA bega investitorje, saj povečuje možnost, da bi ameriška centralna banka že na naslednjem zasedanju zvišala ključno obrestno mero. V Nemčiji se optimizem podjetij glede gospodarske aktivnosti za naslednje šestmesečno obdobje še vedno nekoliko zmanjšuje, a je kljub temu še vedno nadpovprečno močan.
