Peticiji proti privatizaciji, pripravljeni pred mesecem dni pod okriljem ekonomista Jožeta Mencingerja, se je po robu postavila peticija za privatizacijo in depolitizacijo gospodarstva. Podporniki peticije za privatizacijo delijo mnenje, da državno lastništvo podjetij ne zagotavlja blaginje ljudem, zato pozivajo k privatizaciji, od katere si obetajo »politično stabilnost, gospodarsko rast in splošno blaginjo«. Pri tem navajajo dejstvo, da so slovenska podjetja v večinski državni lasti po vseh pomembnih področjih poslovanja precej slabša od primerljivih v zasebnih podjetjih. Spomnimo se, da je bilo enako dejstvo ugotovljeno tudi v priznani in ugledni reviji The Economist, kjer so v analizi državnih velikanov po svetu ugotovili slabše poslovanje, predvsem zaradi zgrešenih naložbenih odločitev.
Opozicijski Združeni levici (ZL) v petek niti v tretjem poskusu v državnem zboru ni uspelo ustaviti privatizacije. Pojasnilo predstavnika vlade je bilo, da je privatizacijo treba izpeljati zaradi ohranitve verodostojnosti države, saj tuje vlagatelje zanima samo, ali bo Slovenija politično stabilna, ali bomo privatizirali neučinkovita podjetja in ali bo proračunski primanjkljaj relativno nizek oziroma v skladu s paktom stabilnosti in rasti. Poročilo evropske komisije o presežnem primanjkljaju ali makroekonomskih neravnovesjih sicer ni pravno zavezujoče. Kakor koli že, Slovenija mora še naprej zniževati pribitke, nižati obrestne mere in se osredotočiti na gospodarsko rast ter večjo stopnjo zaposlenosti.
Pri vseh teh nasprotovanjih med politiki in različnimi mnenji stroke ne velja spregledati javnega mnenja. Nadaljevanju prodaje 15 podjetij nasprotuje namreč nekaj manj kot polovica oziroma 47 odstotkov vprašanih. Kljub intenzivnim razpravam na temo privatizacije podjetij se stališče javnosti ni bistveno spremenilo. Prodaja posameznih podjetij, kot je Telekom Slovenije, ima še toliko manj podpore, saj ga, po podpori sodeč, javnost uvršča med podjetja, kot sta Petrol in Krka.
