Seveda tudi letos obstaja možnost podobnega scenarija. To nakazuje tudi manjša korekcija na delniških trgih v juliju. Še posebno na trgu evropskih obveznic, saj je Evropska centralna banka že junija predstavila številne ukrepe, ki so nadgradili retoriko izpred dveh let v duhu »naredili bomo vse, da bomo ohranili evro«.
Negativna obrestna mera, ukinitev sterilizacije, nova poceni posojila in kupovanje listinskih SME-obveznic pomeni v principu več denarja za nakup državnih obveznic. Zaradi tega se državam kratkoročno ni treba bati likvidnostnega krča.
Poznan pregovor na trgu je, da v plimi tudi »kakec« plava. Z ustvarjeno poplavo denarja se je tudi pritisk na posamezne politike močno znižal. Mnogim državam, vključno s Slovenijo, se je uspelo celo rešiti različnih programov pomoči. Spet drugim je to omogočilo možnost za izpeljavo potrebnih reform. Tretjim pa je poceni denar skušnjava za čezmerno trošenje.
Dejstvo je, da je bil evropski pristop k reševanju krize v izhodišču usmerjen malo bolj v sanacijo hiše, preden se lotimo fasade. Na drugi strani pa so ZDA in Velika Britanija izbrale hitrejšo in preverjeno pot. Posledično tam ugotavljajo tudi hitrejši odboj gospodarske aktivnosti. Evropa pa si šele počasi liže bojne rane in monetarno politiko približuje anglosaškemu modelu.
Ob tako močni podpori ECB je tudi volilno leto v Sloveniji zelo mirno. Tudi nepričakovan padec vlade, poletne volitve in novi zmagovalci niso bistveno zamajali stroška zadolževanja. V špekulativnem območju, v kateri se sedaj nahaja obvezniški trg v Evropi, je sedaj vsaka novica dobra novica. S tem se tudi tržna cena odmika od poštene cene. Volilni rezultat pa ima v osnovi predvsem vpliv na dolgoročno kreditno oceno države.
Tako bi lahko zaključili, da so bile zadnje državnozborske volitve v Sloveniji v zelo dobrem času. Nasprotno pa novo vlado čaka izjemno težko delo, saj bo treba skozi parlament spraviti kopico državljanom neprijaznih zakonov in ukrepov. Država ima številne probleme na mnogih področjih. Želimo si, da trenutna romanika na finančnih trgih ne bi uspavala izvrševanja državnih zavez o izpeljavi reform, saj je čas sedaj pravi.
Nas pa že jeseni čaka prva preizkušnja, saj pričakujem, da bo ameriška centralna banka ugasnila tiskarno denarja in z angleško centralno banko razmišljala o prvih dvigih obrestnih mer. Tako ima novi mandatar razmeroma malo časa, da se pripravi na obdobje, v katerem se bo spet pleve ločevalo od zrnja.
